Dotik največ pove!
Lahko izrečeš besedo ali dve.
Lahko občutke preliješ na papir.
A v sebi vedno nosil boš nemir,
le pravi dotik lahko največ pove!
In dala bi ga. Veš, bije mi srce.
Dala bi ga, ne iskala bi ovir.
V mojih očeh, si angel - moj safir,
ljubkujem te, ko dih šepeta ime…
A za trenutek obstojim. Kam, le kam
me vodiš? V lepih željah se topim.
Spet otrok sem! Mar igrati se ne znam?
Pa bi divjala… tako močno želim.
Ujela v sebi najbolj sončen dan.
Ko vate zrem, vsakič znova zadehtim…
Marec 29th, 2007 at 4:53 popoldne
Super - jaz pa kar divjam po vrtu, travniku med cvetjem in s košaro regrata domov hitim, pomlad je moj čas kot vsak letni čas samo da sedaj uživam tudi v delu zunaj…Toda zvečer prijetno utrujena mi njegov dotik pove vse…
Marec 29th, 2007 at 8:00 popoldne
No fajn, jaz pa sem divjala v bani in sedaj z mokrimi lasmi sedim in ti pišem tole pisemce oz. zahvalo, ker si me obiskala.
Res je, dotik največ pove! Ker lahko z njim pričaramo vse tisto, česar ne moremo z besedami.
In to je znova eden od sonetov, ki je nastal v preteklosti in sem ga samo pripela na ta blog.
Nočko in lepe sanje oz. še te obiščem na tvojih straneh.
Marec 29th, 2007 at 8:09 popoldne
In kam divjaš
mokrih las
ti moj as
preden boš zaspala,
moj blog boš obiskala
nežen dotik tam pustila
se boš poslovila
v postelco zavila
in nežne dotike boš čutila
Marec 29th, 2007 at 10:12 popoldne
Nekomu se pa rima,
pomlad je tu, ne zima!
Veselo mi zapoje,
skrbi za laske moje.
Osušila ji je pozna ura,
bo jutri kuštrava frizura.
res bolj slabi so izvidi,
a računalnik me ne vidi.
Morda pa le ogledalo laže,
so vanj se naselile stare vraže.
A ni zdaj najina to tema,
že rešen glavni srž problema,
so rime prirejene in končane,
na tvoj osebni mail poslane.
In tudi jaz se zdaj poslavjam,
preveč ekranu se nastavljam,
bodo spet okice trpele,
rdeče ličke pa ovele.
Še en objem na tvojo stran,
na jutri lep bo svetel dan.
In že vrčim!
Marec 29th, 2007 at 10:23 popoldne
Oapapapa………………
Nekdo je zaljubljen, haha.))))))
Lepe veze si nanizala, Vilinček. Naj se ti sanje uresnčijo in dotiki pozemljijo…
Objem v noč, neikka.
Marec 29th, 2007 at 10:35 popoldne
Pesem je bila spisana v preteklosti, danes jo le oddala. Ljubezen pa tako ali tako vedno nosim v sebi… pač Vilinčki, ki se predajojo lepim sanjam in bujni domišljiji!
Nočko in hvala za dotik in lepe želje
Marec 30th, 2007 at 7:25 dopoldne
Dotiki, ja….raje kot vse drugo.
Marec 30th, 2007 at 8:47 dopoldne
Hvala za obisk Svetloba
in dotik. Priletim kaj tudi na tvojo stran, ko se umiri situacija v moji službi. Ne vem kaj je danes za en dan, ampak pri meni je… sem ostala brez besed.
Lep dan ti želim!