Poet poetu… (pomoč Matevžu pri iskanju stanovanja)
Sobota, September 29th, 2007
Poet poetu…
(Pomoč Matevžu pri iskanju stanovanja in kot utrip ob branju njegove poezije)
(glasbena podlaga: Enya - One by one)
Utripaš v noč… utripaš v dan,
očem neviden… svet poznan.
V čas si rišeš… drobno sled,
odmevi čutov… zven besed.
Utripaš v noč… utripaš v dan,
korak s korakom… je ubran.
Trenutki lepi… v spomin,
iz nežnih mavric… sev toplin.
Utripaš v noč… utripaš v dan,
pogled odpira.. drugo stran.
Z mehkobo duše… se ovij,
v pesem… srčnih melodij.
Utripaš v noč… utripaš v dan,
rdeči mak… iz žitnih ran.
V spevi tihih… iz globin,
prelivaš solze… bolečin.
Utripaš v noč… utripaš v dan,
podajaš roko… svojo dlan.
Pod soncem glasbe… se ogrej:
“Poet, poetu… svet brez mej.”
*************************************************************
Tebi pojem, mesto
(avtor pesmice: MATEVŽ http://tevzious.blogspot.com/ )
Tebi pojem to pesem, mesto.
Tebi, v katerem začutil sem
svoj utrip srca,
tebi, v katerem prebujal sem
hrepenenje in ljubezen
bitja svojega.
Tebi pojem to pesem, mesto,
ki skozi svetlobo in temo,
skozi toplino in mraz,
skozi samoto in veselje
oblikovalo si moj jaz.
Tebi pojem to pesem, mesto,
v katerem našel sem
svoj dom,
tebi, ki kot materi
večno hvaležen bom.
Tebi pojem, mesto,
ker tu odkril sem svojo pot,
ko po temačnih ulicah
iskal sem njih, ljudi,
polno blodenj in zablod.
Tebi pojem to pesem, mesto,
zaradi katerega postal sem jaz,
zaradi tebe in ljudi
je v meni dozorel ljubezni čas.
Tebi pojem, mesto,
tebi, v katerem solzne so bile oči,
ko videl stisko sem in bedo
lačnih in premraženih ljudi.
Zdaj te zapuščam, mesto!
Z grenko solzo grem na novo pot,
z jadri v nove vode pljujem,
a v srcu te bom nosil, vsepovsod.
Prilagam vam pesem Matevža: Zelo, zelo dobrega pesnika, ki ga že kar nekaj časa obiskujem na blogu, fantastične pesmice nastajajo tam in jih resnično z užitkom prebereš.
Ima pa en VELIK PROBLEM. Išče namreč manjše stanovanje ali sobo v Ljubljani, kar je pogojeno tudi z njegovo službo. Pripraljen je pomagati starejšim, osamljenim ljudem, kar je tudi njegovo poslanstvo. Saj je skoraj 20 let bil kot prostovoljec pri Servisu Dobrote Mladih v Ljubljani.
Torej prosim, če kdorkoli to prebere oz. ima kakšno možnost, da lahko pomaga, naj se javi na ta mail:
http://tevzious.blogspot.com/2007_03_01_archive.html
Na tem naslovu pa se nahaja prošnja Matevža in jo lahko tudi podrobneje preberete.
PROŠNJA!
Danes pa vam ne bom napisal nobene pesmi, niti razmišljanja, niti kakšnega drugega šokantnega prispevka. Pač pa se danes obračam na vse vas, ki prebirate ta moj blog z eno veliko veliko prošnjo.
Fotografija, ki jo gledate je fotografija moje sobe v kateri sem preživel lepih 5 let življenja v Ljubljani. Skupaj z mojim cimrom sva imela tukaj tako čudovite, kot tudi malo manj čudovite dneve, trenutke, mesece in leta. Tu je nastalo veliko pesmi, razmišljanj in se oblikovalo kar nekaj knjig.
Z veseljem bodo ta leta zapisana v moji knjigi življenja. Marsikaj sem se prav tu naučil, marsikaj doživel, se do solz nasmejal, in do solz tudi izjokal.
Sedaj pa se moje življenje v tej sobi, v tem stanovanju končuje. Hiša v kateri sem živel je last tistih, ki so me zabrisali iz službe. In sedaj me bodo kmalu vrgli še iz stanovanja. Tukaj sem lahko le do konca meseca junija.
Zato se danes obračam na vas s prošnjo za pomoč. Nekateri to že veste, drugi boste izvedeli sedaj.
Morda kdo izmed vas, dragi bralci mojega bloga pozna, ve za kakšno sobico v Ljubljani ali bližnji okolici, kjer bi lahko nekajkrat na mesec prespal. vsaj takrat, ko bi imel v mestu opravke, zdravniške preglede…
Lahko se bo celo zgodilo (vsaj tako mi obljubljajo), da bom tu dobil novo zaposlitev. S tem pa je v prvi vrsti povezano bivanje. In najprej si moram tega priskrbeti.
Torej, če bi kdo kadarkoli izvedel za kakšno prosto sobico, lahko tudi kot pomoč starejšemu človeku, bom zelo zelo vesel, vsake informacije.
Saj do konca junija je še kar nekaj časa, a kaj ko ta tako hitro beži. Sem pa, kot veste, krotek, ponižen, tih, ubogljiv, ne vem kaj so to cigareti, ne vem kaj je to pijača, droga…
Pišem pa pesmi, pozno v noč, to je pa res!Hvala vam in naj vam bodo dnevi pomladi, obsijani s soncem življenja!
V imenu Matevža, se zahvaljujem za vsako pomoč, bo zelo dobrodošla. Zakaj si ne bi pomagali med seboj, če se le da…
VILINČEK!










