Arhiv za September, 2007

Poet poetu… (pomoč Matevžu pri iskanju stanovanja)

Sobota, September 29th, 2007

Poet poetu…

(Pomoč Matevžu pri iskanju stanovanja in kot utrip ob branju njegove poezije)

 (glasbena podlaga: Enya - One by one)

poem1.jpg

Utripaš v noč… utripaš v dan,
očem neviden… svet poznan.
V čas si rišeš… drobno sled,
odmevi čutov… zven besed.

Utripaš v noč… utripaš v dan,
korak s korakom… je ubran.
Trenutki lepi… v spomin,
iz nežnih mavric… sev toplin.

Utripaš v noč… utripaš v dan,
pogled odpira.. drugo stran.
Z mehkobo duše… se ovij,
v pesem… srčnih melodij. 

Utripaš v noč… utripaš v dan,
rdeči mak… iz žitnih ran.
V spevi tihih… iz globin,
prelivaš solze… bolečin.

Utripaš v noč… utripaš v dan,
podajaš roko… svojo dlan.
Pod soncem glasbe… se ogrej:
“Poet, poetu… svet brez mej.”

 *************************************************************

Tebi pojem, mesto

(avtor pesmice:  MATEVŽ   http://tevzious.blogspot.com/  )

 

Tebi pojem to pesem, mesto.
Tebi, v katerem začutil sem
svoj utrip srca,
tebi, v katerem prebujal sem
hrepenenje in ljubezen
bitja svojega.
Tebi pojem to pesem, mesto,
ki skozi svetlobo in temo,
skozi toplino in mraz,
skozi samoto in veselje
oblikovalo si moj jaz.

Tebi pojem to pesem, mesto,
v katerem našel sem
svoj dom,
tebi, ki kot materi
večno hvaležen bom.
Tebi pojem, mesto,
ker tu odkril sem svojo pot,
ko po temačnih ulicah
iskal sem njih, ljudi,
polno blodenj in zablod.

Tebi pojem to pesem, mesto,
zaradi katerega postal sem jaz,
zaradi tebe in ljudi
je v meni dozorel ljubezni čas.
Tebi pojem, mesto,
tebi, v katerem solzne so bile oči,
ko videl stisko sem in bedo
lačnih in premraženih ljudi.

Zdaj te zapuščam, mesto!
Z grenko solzo grem na novo pot,
z jadri v nove vode pljujem,
a v srcu te bom nosil, vsepovsod.

Prilagam vam pesem Matevža:   Zelo, zelo dobrega pesnika, ki ga že kar nekaj časa obiskujem na blogu, fantastične pesmice nastajajo tam in jih resnično z užitkom prebereš.  
Ima pa en VELIK PROBLEM. Išče namreč  manjše stanovanje ali sobo v Ljubljani, kar je pogojeno tudi z njegovo službo.  Pripraljen je pomagati starejšim, osamljenim ljudem, kar je tudi njegovo poslanstvo. Saj je skoraj 20 let bil kot prostovoljec pri Servisu Dobrote Mladih v Ljubljani.  
Torej prosim, če kdorkoli to prebere oz. ima kakšno možnost, da lahko pomaga, naj se javi na ta mail:

 jonatanus@gmail.com   

  http://tevzious.blogspot.com/2007_03_01_archive.html

Na tem naslovu pa se nahaja prošnja Matevža in jo lahko tudi podrobneje preberete.

PROŠNJA!

Danes pa vam ne bom napisal nobene pesmi, niti razmišljanja, niti kakšnega drugega šokantnega prispevka. Pač pa se danes obračam na vse vas, ki prebirate ta moj blog z eno veliko veliko prošnjo.
Fotografija, ki jo gledate je fotografija moje sobe v kateri sem preživel lepih 5 let življenja v Ljubljani. Skupaj z mojim cimrom sva imela tukaj tako čudovite, kot tudi malo manj čudovite dneve, trenutke, mesece in leta. Tu je nastalo veliko pesmi, razmišljanj in se oblikovalo kar nekaj knjig.
Z veseljem bodo ta leta zapisana v moji knjigi življenja. Marsikaj sem se prav tu naučil, marsikaj doživel, se do solz nasmejal, in do solz tudi izjokal.
Sedaj pa se moje življenje v tej sobi, v tem stanovanju končuje. Hiša v kateri sem živel je last tistih, ki so me zabrisali iz službe. In sedaj me bodo kmalu vrgli še iz stanovanja. Tukaj sem lahko le do konca meseca junija.
Zato se danes obračam na vas s prošnjo za pomoč. Nekateri to že veste, drugi boste izvedeli sedaj.
Morda kdo izmed vas, dragi bralci mojega bloga pozna, ve za kakšno sobico v Ljubljani ali bližnji okolici, kjer bi lahko nekajkrat na mesec prespal. vsaj takrat, ko bi imel v mestu opravke, zdravniške preglede…
Lahko se bo celo zgodilo (vsaj tako mi obljubljajo), da bom tu dobil novo zaposlitev. S tem pa je v prvi vrsti povezano bivanje. In najprej si moram tega priskrbeti.
Torej, če bi kdo kadarkoli izvedel za kakšno prosto sobico, lahko tudi kot pomoč starejšemu človeku, bom zelo zelo vesel, vsake informacije.
Saj do konca junija je še kar nekaj časa, a kaj ko ta tako hitro beži. Sem pa, kot veste, krotek, ponižen, tih, ubogljiv, ne vem kaj so to cigareti, ne vem kaj je to pijača, droga…
Pišem pa pesmi, pozno v noč, to je pa res!
Hvala vam in naj vam bodo dnevi pomladi, obsijani s soncem življenja!
 

V imenu Matevža, se zahvaljujem za vsako pomoč, bo zelo dobrodošla. Zakaj si ne bi pomagali med seboj, če se le da…

VILINČEK! 

Sem zemlja, voda, ogenj, zrak… (mavrična poezija)

Petek, September 28th, 2007

Sem zemlja, voda, ogenj, zrak…
(mavrična poezija)

(glasbena podlaga:Celine Dion - I’m Your Lady )

0602-04fireairearthwater.jpg

Z mehkobo ustnic, stkala sem poljub.
Ga s toplo sapo… dahnila v mrak.
V tišini nemi… sama… brez obljub,
me vodi zemlja, voda, ogenj, zrak.

Prisluhnem si… da vsi smo splet vsega.
V objemu časa…  misel govori.
Iz drobnih kapljic, tiho šepeta:
Z življenjem se poji, prav vsaka kri.

Iz korenin… odmeva tvoj razum,
v uporni vodi… skrite so moči,
iz ognja… plamenita strast, pogum:
V nebo  so zdaj zazrle se oči…

Na lahnih krilih, je zaplesal zrak.
Moj zrak, ki daje duši da lebdi.
Vtisnila sem pesem… v zvezde krak,
da žarek tebe, v meni ne zbledi.

Ker zdaj,  iz vrelih ustnic tkem poljub.
V naročju nje, ne iščem več napak.
Takrat si angel moj… si moj kerub.
Z meglico solz… umivala sem mrak…

 

 

Sem mala šala! (mavrična poezija)

Sreda, September 26th, 2007

Sem mala šala!

(glasbena podlaga: Don McLean - Crying)

125294_water_beads_iii.jpg

Ne bom  jokala…
Sem rekla,  da ne bom!
Globoko vase si zabodem meč,
*************************

priznala bi, da čutim te preveč.
Bom raje…  rom pom pom!
Sem  trma  mala…
***********
Bom kakor
blisk in
 grom!
**

Ne bom  jokala…
Nočem…  ne dovolim!
Če dam že eno solzo ali tri,
**********************
se tvoja duša v morju utopi.
Lahko sem…  rin tin tin.
Kar ni  le  hvala…
***********
Te rešim
in bom
IN!
**

Ne bom  jokala…
Bom  skrita   kapljica! 
Z njimi bi preplavila cel svet,
***********************
do kože bil promočen bi poet.
Tako,  pa…   ša la la…
Sem  mala  šala,
************
da dvignem
se  iz
dna.
**

 

 

 

Tudi on ljubi iz vsega srca… (sonet z refrenom)

Torek, September 25th, 2007

Tudi on ljubi iz vsega srca…
(sonet z refrenom)

 (glasbena podlaba: Pink Floyd - Led Zeppelin - Stairway to Heaven)

jimwarren-pelerising-goddess-fine-art.jpg

Lahko se spustiš v vroče globine.
Lahko se dotakneš ognjenega dna.
A znova prikliči višine neba…
Če nisi več ti,  tvoj otrok izgine.

Ker tudi on ljubi iz vsega srca… 

Ljubezen žari, kot sonce sinjine.
V oblakih,  kdaj skrije se  v kaplje dežja.
Nalahno te boža… spet divje igra:
Naj prosto plavajo želje dvojine!

Ker tudi on ljubi iz vsega srca…

Vsa mavrična pot v njem se pretaka.
V vseh barvah  glasba njegova igra.
In če utaplja v boli se  mraka, 

s solzami se dvigne z gorečega sna,
da z žarki v očeh spet jutro dočaka…
Mar čustva izbriše… odvrže na tla?

Ne! Tudi on ljubi iz vsega srca…

 

Ni to slovo! (mavrična poezija - sonet)

Ponedeljek, September 24th, 2007

Ni to slovo!  (prosto ;) - zidarski sonet)

seventhsun.jpg 

glasbena podlaba: Mike Oldfield - The top of the morning)

Ni to slovo!  In ne odhaja še vstran.
Še vedno se v krvi pretaka poet.
Z besedo, ki poje,  zaliva svoj cvet.
Da ne usahne, da… “Da lepši je dan!”

Uživa ob glasbi… je svet obsijan.
Napolni si dušo in jemlje zalet.
Peresca spolira… če tud’  ni za pet…
“Drugače pa vzgleden in časten faran!”

“Si čast je pripela? Res je krošnjarka!”
Morda pa lovi le nasmeh v svoj bokal?

Prihaja nov čas… pred njo bo maltarka;
šepavi koraki in jezik do tal…

“A bo umrla?”  Ne! Optična varka!
Le malo pokore ji “mešter” bo dal…

 

Lahko odnese te na drugo stran…

Sobota, September 22nd, 2007

Lahko odnese te na drugo stran…

(Glasbena podlaga: Scorpions - You and I )

  galilee_sunrise.jpg 

Izgubljam se…
Izgubljam.
Nemirna plešem pred teboj.
Kot žarek sonca zardim,
ki jadra v novi svetel dan.   
A Kam?  
Kam me vodi ta omamni čudežni napoj?
Naj mu še enkrat oprostim,
če svet je lep in razigran?

Veš, težko je z njim,
težko…
Lahko odnese te na drugo stran…
_ _ _  
 

Izgubljam se…
Izgubljam.
Kako naj peljem se naprej,
ker več ne vem “le obsedim”
kje je prestava, kje volan? 
 In nikar!
Nikar, tako prikupno sladko se ne smej.
Morda preveč se zavrtim?
Pod soncem vse, prav vse priznam. 

Veš, težko je z njim,
težko…
Lahko odnese te na drugo stran…
_ _ _

Izgubljam se…
Izgubljam.
Moj večni notranji problem.
V tvoje mreže se lovim,
čeprav se ti postavljam v bran.
In zatem?  
Še preden se… še preden se dovolj zavem,
v naročje tvoje poletim…
a iz oči se dviga plam.

Veš, težko je z njim,
težko…
Lahko odnese te na drugo stran…

 

Ni sreče brez sanj! (modri? sonet)

Četrtek, September 20th, 2007

  

Ni sreče brez sanj!
(modri? sonet)

(glasbena podlaga: Sarah McRoann - the game of love)

a4a.jpg

Ne brišem spomina… Preveč mi je  ljub.
Ker v meni toplina… se zliva v čas.
Ne ubijam si želje… Nasmeh čez obraz.
Kam pot dalje pelje… Ne rabim obljub.

Oči so modrina… Zarišem poljub.
Dežela Vilina… Še vedno sem jaz.
Srce mi še bije…. Korenje za pas.
Pod soncem, ki sije… sta vera in up.
 

Še pesem mi poje… in lučka gori.
Me vleče po svoje… iz noči delam dan.

Ne iščem napake… jih solza stopi.
Pobelim oblake… da svet je opran. 

S pečico Gorenje… se otrok budi.
Objemam življenje… Ni sreče brez sanj!

V obroču časa… (za vas!)

Torek, September 18th, 2007

V obroču časa…

(glasbnea podlaga:  R. kelly -  If I Could Back The Hands Of Time)

“Namenjeno vsem, ki ste mi kakorkoli:  ali s svojo poezijo,
lepimi mislimi - komenatrji,  mi bili  kdaj tudi opora…  
pričarali nepozabne trenutke in se mi globoko zapisali v srce!”

muzic800.jpg 

V obroču časa,
v brezmejnost…
rišeš svojo sled.
Drobiš korake,  
v pesek dahnjenih stopinj.
Morda nekoč, 
se tam 
ustavil bo
neznan pogled…
kjer vrtinči se tvoj dih,
 z viharji violin.

Takrat, 
v olimpu zvena glasbe…  
duša poleti.
Z višin, v svoje lovke,  
pesem
jo ujame.
Čisto počasi,
se nebeška radost
 staplja v  kri…
da v sončnih zvokih strun, 
te vzhičenost objame.  

Od čutov, 
ves prevzet…  
se širil bo oblak solza.
V pesku dahnjenih stopinj,  
zdaj vodi rosna sled.
Tam, biseri srca 
se zlivajo 
na suha tla…
da iz puščave neme,
se dvignil bi poet.

 

Priklanjam se…

Nedelja, September 16th, 2007

Priklanjam se…

(glasbena podlaga: Eny - Now we are free)

Priklanjam se…
Sem kakor vrba nad gladino sna,
ko sprejmem te
v kraljestvo svoje duše in srca.

In ti:
Si veter blag…
Le plaho se dotikaš mojih vej,
da tvoj me zrak
počasi zavrtinči v čas brez mej.

bluemoon800.jpg

Zamajaj me…
V silni vihar pretoči vse moči. 
 Le enkrat še,
naj vidim svetle zvezdice noči.

In ti:
Ves lep in bel…
V zrcalo reke zrla bom labod,
da tvoj odsev,
ujela bi v svetlico svojih vod.

Kot zlato klasje, so mi v vetru šepetale…

Sreda, September 12th, 2007

Kot zlato klasje, so mi v vetru šepetale…

(glasbena podlaga: Loreena McKennitt - Hearts of Space)

zito1.jpg

V čistini solz, ki pojejo mi iz globine,
utapljala sem  svojo dušo, vse do dna.
In spet se dvignila… vzletela do višine,
da tja, do zvezd  ponesem kapljice srca.

Kot zlato klasje, so mi v vetru šepetale…
najlepšo pesem je rojeval sončni zven.
Naj ga naplavi… na oddaljene obale,
 
kjer žarek sreče  je v očeh otrok stopljen.

V vrelcih male duše skriti so zakladi,
Na veke vekov,  hrani jih nebeški sij.
in kot da nežno bi objel te dih pomladi,
pod zarjo… vsakič novo jutro se budi.

Predrami jih! Naj v tebi znova zaživijo.
Močno prižemi k sebi vsak trenutek lep.
V kotičkih skrivnih,  tvojega srca žarijo…
V tolmunih svetlih čustev  pravljičen je svet.

Ne boj se jih… utrip življenja jih obdaja.
Njih bistri čuti  plešejo lahkotno v noč.
Morda ne veš! Nikdar ljubezen ne odhaja.
Do konca  v sebi nosiš to čarobno moč…