Mi praviš, da »TJA«
http://karelturnerpesmi.blogspot.com/
Glasbena podlaga: Vangelis - 1492, Christophe Colomb
Slika: internet - Salvador Dali
Dilema je v meni.
Le, kaj naj ti spišem?
Pred ekranom sediva,
»jaz« in moj »mir«.
Prevelik si zame,
če tvoj svet narišem.
Kako naj v celoti,
te dam na papir?
Razmišljam in berem…
Široka so morja.
Za nosom zdaj plujem,
v svet nepoznan.
Zaviham rokave,
da tam iz obzorja,
ti snamem skrivnosti,
zapojem v dan.
Čeprav le na daleč,
imam te na dlani.
Zdaj v moji oblasti,
se steka tvoj čas.
Četudi v besede,
občutki so stkani,
je v njih tvoja »DUŠA«,
»SRCE« in tvoj jaz.
Je kompas pripravljen?
Že pot se začenja…
A vse je prečrno,
še črna peresa…
Mi praviš, da »TJA«!
Jaz, duša življenja?
Prečrne »NIANSE«,
pobelim nebesa!
In »DAL TI BOM PESEM«
v ušesih odmeva;
da »KUHINJA«
tvoja, prav nič ne boli.
Še »PAN« se zdaj vmeša.
Res čudna zadeva?
Ne samo eno,
»MOJ KLOBUK« jih ima tri.
Me »OPIUM« pomiri.
Bo doza dovolj?
»RDEČE LUČI«
in vzdih violine.
Moj poslednji »ZATON«
in naj »ČUTIM« še bol?
Raje sem » STRANSKI LIK«.
Morda PESEM ZIME?
Kam vodi ta »FARSA«?
Med »NEŽNOSTI NEŽNE«?
Naj končam »POTOVANJE«?
Mar »ZNOVA« sem »GREH«?
»TISTA Z VIŠAVJA«,
»MRKE MISLI« nadležne…
»NIKJER ZAPISANO«,
»ČEZ ROB« in v nasmeh.
In že sem na konju,
četudi lesenem;
»TO STRAN OKNA« odpiram
in si jemljem zalet.
Čez notno črtovje,
kot vihra se ženem;
na pamet učim se,
tvoj »ANALFABET«.
V »BENETKE« me vabiš.
Naj grem med komarje?
Ne dam jim medice,
iz svojega cveta!
Bom »ČARODEJKA«
za žejne mornarje,
v svetleči opremi, nad
»JALOVA LETA«.
Četudi zaidem
in gre »DUŠA« v smrt
ostala za mano,
bo vsa »ZAPUŠČINA«.
Še preden me zvabi,
pod zemljo tvoj »KRT«,
vpije te »VASE«
»MEHKOBA SPOMINA«
»NAPLETANJE« praviš?
Morda pa »RUTINA«?
Tam piše se »ZGODBA
MOJEGA DREVESA«.
To »USTA so ČASA«…
in vsa »ZGODOVINA«
Čeprav s prisluhi,
ker so gluha ušesa.
»GRDI STAVKI« drvijo,
kot vlak in pohota,
ko »UKRADEN CUHEN«,
je za jutranjo kavo.
Že »TEČEVA« skupaj,
loviva falota…
A kaj, ko sta »DVA«
in še s »TEŽKO« postavo?
S »ŠAMANI« sem »ENO«.
Naj »POKONČNO« umrem!
»NARICALKA« svetuje,
napad iz zasede.
Pa vmeša se »LAZAR«
in še »JEZUS« potem…
»S PRIPISOM«: »Pozabi,
na »BLAZNE BESEDE« !«
Zakaj pa so »KLJUČI
SVETEGA PETRA«?
»NA VERANDI« pustil,
jih je »SIZIF« zvečer.
»KAR DA NOČ« in da»JUTRO«
ne vzame mi veter…
Ko igrala sva »ŠAH«,
mi je ploskal parter.
Saj vem kaj porečeš:
»SANJE O KORUZI«
»MAKSIMIRAJ« navznoter,
glasi tvoj »OGLAS«
In potlej še praviš,
»KAR OSTAJA« od bluza,
»NAVZVEN« »MINIMIRAJ«.
Je to »TEKMA« za čas?
Nisem »IGRAČKA«
moj »BARON« trda roka,
Morda včasih vitez?
A le po potrebi.
»SALTO MORTALE«
Ni, »PESEM« otroka,
»Z RAZBITIMI ŽARKI«?
Zbežim tej pozebi!
»BRCANJE V TRNJE«
in še hodim »PO PRAZNEM«
kot oslova senca.
Le »KOMU« so »FRAZE«,
zbezljale z jezika,
po svetu prijaznem…
Le kakšne »PUŠČAVE«?
Sem »GRLO« oaze!
»SIMBOLIKA« druga
in »ASFALTNE PESMI«,
»MIDAS«, ki »ZRCALI
PO SVOJE« svoj let?
»GIZDALINSKA OČARLJIVOST«
po levi »PA« desni…
rom pom pom, bo korak,
ko te vržem v klet.
Me v »ODSANJANOST« vabiš?
Je linija »TANKA«?
Četud »ZUNAJ« je »KANJA«,
ne grem še domov!
Če »ZAMUJAM« oprosti…
»POSLUŠNOST« mi manjka.
A le, če prestraši
me »IMPRESIJA« grobov.
»VABILO« na ples?
Ne igraj se z bičem?
»ZVERIŽENO« »LICE«?
Potegnem se »VASE«.
Vso »LEPOREČJE«
nad tabo prikličem.
»TRUBADUR« bom ljubezni,
za vas in še zase!
Ne obrne, me »CIRKUS«
ne »PRIDIGA« vaša.
»ZA ČELOM«? Na čelu,
naj sreča le poje…
Je »ZADNJA mi ŽELJA«
in ne, črna maša.
Na mnoga še leta,
KVAZI-» ALLAN POE«
************************
Malo z zamudo. Tokrat tudi dokončano!
Vsake toliko časa predstavim na tej strani, kakšnega pesnika ali pesnico.
(Nisem še na koncu poti) Kam me je tokrat odneslo, ugotovite kar sami?
Moram, pa vam povedati, da je zelo, zelo dober pesnik,
tako v rimah, kot v svobodni obliki… izdal že kar nekaj pesniških zbirk.
(Več piše na njegovih straneh, tudi leta izdaje, jaz sem se sprehodila skozi vso poezijo
Prav tako pisec besedil na glasbo, najrazličnejših izvajalcev.
Z veseljem sem ga brala in prav uživala ob tem lovljenju rim.
Predvsem mi je všeč njegov črni humor, ki se nekako prepleta skozi vso poezijo.
In sem mu hotela nekako na enak način vrniti nazaj, z malo svetlejšimi odtenki »JASNO« 
Pač po Vilinsko. 
Res, da so moje rime enostavne in pisane brez nekih pravil,
bi pa kljub vsemu rada poudarila eno zanimivost:
Vsa vsebina je nastajala, na osnovi njegove poezije.
»Pod narekovaji so naslovi njegovih pesnitev«,
Prav tako se povezuje tudi vsebina iz posameznih pesmic,
ki pa sem jo seveda, preko svoje domišljije, začinila s humorjem.
Lovila sem namreč namerno tisti črno-beli svet…
In ga skušala podoživeti, na čim bolj komični način.
In se večkrat tudi pošalila na svoj račun, morda malo ponagajala tudi njemu,
a brez zleh namenov. Da ne bi kdo misli, da se povzdigujem, ali norčujem…
Ne! Je čista komedija! Zato brez zamere.
Tukaj prilagam še eno izmed njegovih pesmic »tale mi je še posebno všeč« Več pa najdete na njegovi internetni strani:
http://karelturnerpesmi.blogspot.com/
——————————————-
ALLAN POE
(Karel Turner)
Včasih noč je dobra vila,
ki zaziblje nas v sen.
Mnogokrat temačna sila
z grozo kaže se očem.
Tisto noč sem poležaval,
gledal v strop, kadil, bedel . . .
V kotu pajek je prepredal
muho, ki jo je ujel.
Ravno, ko na veke vranec
se prikradal je kot tat,
da odjezdiva v spanec,
krepka pest se loti vrat.
Divje v besni jezi sveti
glasno vprašam: Kdo je to?-
in že dveri čem odpreti,
ko zaslišim: Allan Poe!
Striček, a te luna nosi?
Mar hudiča trosiš zlo?
Davno že na bridki kosi
svetu dal slovo je Poe.
A doma res nimaš zvonca?
Pa kako lepo cinglja!-
na ves glas prekolnem norca,
ki po durih ropota.
Torej fant, na dan z besedo!
Me zanima kdo je to,
ki povzroča v mislih zmedo.
Spet odgovor: Jaz sem, Poe!
Čakaj malo bratec zviti.
Bodi človek, bodi duh,
če že osel moram biti,
kaj razbijaš, nisem gluh!
Vrata mu odprem škripaje,
da zacvilijo v noč.
Zunaj le tema se maje
nežno v vetru zibajoč.
Pa je šel ta tič šaljivi!
Gledam nemo v gosti mrak.
Ta hudiček nagajivi
izpuhtel je nekam v zrak.
Včasih noč je dobra vila,
včasih noč je marsikdo.
Res, lahko bi se zapila,
kakšna škoda, dragi Poe.
(Pesem objavljena v zbirki Porcelanasto nebo 1998. V literarnem nokturno bral Radko Polič - Rac 2004)
in ti?
