POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

15. Le, kdo so tvoji angeli?

Bob Dylan - Knocking on Heavens Doors

http://www.youtube.com/watch?v=l-PvCKnaW1E

Guns and Roses - Knocking on Heavens Doors

http://www.youtube.com/watch?v=vcWTTs8QVRc&feature=related 

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran: http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 

Vse bližje so, vse nižji let…
V očeh žerjavica gori.
Le, kdo so tvoji angeli,
ko pelje k tebi, njih me sled?

Mar slišiš, kaj ti šepetam?
Zakaj, odplaval si naprej?
Le to… Le to mi še povej:
Naj jim sledim? Naj se predam?
Ne vem? Premalo jih poznam.

Sem v tvojih vodah, krhek cvet,
ko plahuta nad mano svet.
Četudi praviš: »Briši strah!«
A, mi v trenutkih, vzame dah:
Vse bližje so, vse nižji let.

V sebi vem, ne grem nazaj!
Le še naprej, na samo dno…
Čarobni svet, me jemlje vso.
Začarana, v bleščeči slaj:
Se v plamu bakel, riše raj?

In tam, kjer vodijo me sli,
mi delaš, vse bolj vročo kri.
Porasle grudi, v soju sveč,
za tabo v ogenj, grem v peč…
V očeh žerjavica gori.

Vzemi vse, nikar ne stoj!
Četudi vem, predobro vem…
Gasila ogenj, bom potem.
Naj bom, tvoj blaženi opoj,
je vsak del mene, vse bolj tvoj.

Z meglic se dvigaš, z biseri,
v vrtincih, najinih strasti.
Ukrojen vame, pretesno…
Ne vprašam se, je prelepo:
Le, kdo so tvoji angeli?

Teles, je govorica dveh.
Ne zmorem in ne branim se,
ko vodiš me, v soparne sne.
Morda, nebesa so na tleh,
ker ljubiš me, na vseh straneh.

Ne štela kapljic bom, devet.
Iz njih mi raste amoret.
Preveč, mi sežeš do srca,
prav vsak, utrip mi zaigra…
ko pelje k tebi, njih me sled.

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

14. Tiste večne, neizpete…

glasbena podlaba: Badfinger - Sweet Tuesday morning

http://www.youtube.com/watch?v=FXnU3ueb3xs

http://www.youtube.com/watch?v=fXE-u8ILjOU

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran: http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 

Tiste, večne neizpete,
da oboki zadrhtijo,
netopirji se zbudijo:
Slišim njihove prelete…

Ni me strah, njih piš me zdrami.
Niso daleč več sipine.
Čutim vetrič… dah bližine.
Tam, pod baldahini v jami:
Mar še sanjam, v omami?

Si odsev, le silhuete?
Lesketajo se fasete.
Čaraš kapnike v demante
in jih brusiš v briljante…
tiste večne neizpete.

Če oči bi me slepile,
ne žarela bi v temine
in ne čutila miline;
ko z močjo, magnetne sile,
vlečeš me, v svoje žile…

Kjer opojni vonji spijo
in presladko zadišijo,
ko v prevesu sva naslade…
dreva v sigaste pregrade,
da oboki zadrhtijo…

Koreniničiš se in vejaš.
Dvigaš me, med skalne nože.
Ne, bodljaj… si sapa rože,
ko se čutom ves podrejaš
in mi lističe odžejaš…

pod stebrišči, ki stojijo.
Mar poljubi še šumijo,
iz nagubanih zastorov?
Skrivni zvoki tvojih dvorov:
Netopirji se zbudijo…

Vpeti so bili, v kotlice,
tam, na stropu… v rovih suhih.
Spet te iščem le v prisluhih:
So prividi? So resnice?
Moram znova čez brzice?

Skupaj dvigniva rolete.
Nisi duh temačne čete.
Spet začarajva tolmune,
pa čeprav, me kdaj presune:
Slišim njihove prelete…

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

13. Da zapojem pesmi nove…

glasbena podlaba: Rita Coolidge - We’re all alone

http://www.youtube.com/watch?v=yGC29fn8JFU

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran: http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 

Skozi mračne tihe rove
in apnenčaste kanale,
tja, med pravljične kristale:
da zapojem pesmi nove…

Hočem dalje… a, ni toka,
spet navkreber, svet se oži.
Z vsake znojnice na koži,
zbiram lastnega si soka…
dvignem si nivo pretoka.

Ne porušim ti mostove,
utrdim jih, zidam nove.
Sem le kaplja, ne rečica,
ki še upa in pronica,
skozi mračne tihe rove,

kjer raztapljajo se rude…
znova v tiste lepše čase.
In ne dajaj krivde nase,
če mi skušnje bodo hude:
Šla sem sama, brez pobude.

Naj, me sune čez prevale,
med turkize, jamske zale.
V sebi vem… srce vse zmore,
pa četudi čez podore
in apnenčaste kanale.

Ko zavejejo mi stihi,
razsvetlim si stalaktite,
vsa stebrišča, stalagmite…
tisti mokri, čisto tihi,
ki rojevajo jih vzdihi.

Veš, ne iščem ideale,
prej sezula sem sandale.
Če sanjarim? Ne, bit jezen.
Le ponesem si ljubezen…
tja, med pravljične kristale.

Da ti pridem čisto blizu,
še v jezercih se operem,
najsvetlejšega izberem,
ki svetlika se mi v nizu…
Potlej se predam ugrizu.

Mar nadevam si okove?
Rišem zemeljske gradove?
Sem le rosa nad gladino,
kadar jočem z violino;
da zapojem, pesmi nove…

*********************

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

12. Vedno najde pot si voda…

glasbena podlaba: Corey Hart - I Wear My Sunglasses At Night

http://www.youtube.com/watch?v=PXw4qqQqTrY

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran: http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 

Plazim se, pod ozke reže,
ki me stiskajo… dušijo.
Votli zvoki se topijo…
A, moj glas, te ne doseže;

ker naprej, te pot je nesla.
Sem v podzemlju izgubljena,
v samice ulovljena?
Brez čolniča in brez vesla:
Mar, strahu se bom otresla?

Kamor, mi oko zdaj seže,
ni izhoda… so le stene.
Hlad seli se v moje vene,
ker tesnoba, v njih me veže:
Plazim se pod ozke reže.

Nočem, sodit sama sebi,
ko me biča lastna volja.
Naj, že mine vsa zlovolja.
Ubežim vsej tej pozebi!
Moram, moram čimprej k tebi.

Kam je neslo melodijo?
Vse dotike, ki iskrijo,
se kot svilo, kapljic bistre?
Kakor, da bili bi z vistre,
ki me stiskajo… dušijo.

Te zavese, ki brezdušno,
padajo na moje grudi:
“Malo se še bolj potrudi!
Moraš, skozi preizkušnjo,
če uho je neposlušno.”

Drug z drugim, naj držijo,
lastni veri prepustijo,
se občutki, ki so v meni;
pa četudi zaneseni…
Votli zvoki se topijo.

Le pasti so, ni izhoda?
V težke misli, spletam niti,
ker prehodi so zaviti:
Kam me pelje ta zabloda?
Vedno najde pot si voda!

Moram, skozi vse te vreže.
In če dušo mi zaseže?
Vem, dovolj sem močna v sebi!
Rada bi bila ob tebi:
A, moj glas, te ne doseže…

*********************

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

11. Pred menoj, si se pretočil…

glasbena podlaba: John Travolta & Olivia Newton-John -
Your the one that i want

http://www.youtube.com/watch?v=aHdRdfhGKJs&feature=related

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran: http://kraljevic.tuditi.delo.si/

Zdaj, je pravi čas napočil.
Znova sem v tvojih tokih.
A, ne čutim te na bokih:
Pred menoj, si se pretočil…

Ne izbrišem te v pozabo.
So sledovi med lehnjaki.
Naj zaplešem, z oblaki?
Ulovim se, v tvojo vabo?
V žrela, kličeš me za sabo…

Če trenutek bi odločil,
za teboj, bi takrat skočil.
A, ni zmogel med solzami;
več, ne stokam v osami:
Zdaj, je pravi čas napočil!

Čimprej, k sebi me povleči,
ko še polna hrepenenja,
v lijaku sem življenja
in še mlini so vrteči…
Ne dovoli mi zavreči,

vseh teh čustev, preglobokih.
Kot v očeh bi modrookih,
na jezerih se iskriva.
Vsa v hotenjih, nagajiva:
Znova sem v tvojih tokih.

Spet, razburkam ti temine,
tam, kjer skoraj luč ugaša.
da do vrha, polna čaša,
prebudi ti vse skomine:
Naj izbije, bruhne, sine!

Vijem se, v spiralnih lokih,
se umirjam, spet v naskokih.
Oddaljujem, približujem,
v odsevih, te ljubkujem…
A, ne čutim te na bokih.

Tistih zdrsov, ki so gnali,
se igrali: Kje se skrivaš?
Se v razvejan svet razlivaš?
A, jaz trma… v želji mali:
Mar si znova v ilegali?

Si začaral, me uročil;
tam, kjer se je svet usločil?
Negotovost, me prešine,
ker ne vidim, v dno globine:
Pred menoj, si se pretočil…

*********************************

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

10. Vedno sončna bom podoba…

glasbena podlaba: F. R.  David - Words

http://www.youtube.com/watch?v=qFl6NsoEqr8

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

slika: internet

Tam, se skriva, vsa svetloba.
Kamorkoli, tok že vodi,
naj me svet, nikar ne sodi:
Vedno sončna bom podoba…

Te, nikoli ne pozabim
in nikdar, je ne izbrišem.
Med solzami, žarke rišem,
ki med dobrim in med slabim,
vedno najdejo, kar rabim.

Tja, od rojstva… pa do groba,
njemu, piše se zvestoba.
Kakor, v angelskih ovojih,
steka se po žilah mojih:
Tam, se skriva vsa svetloba.

Ne bojim se bolečine.
A, ne rabi me držati,
in predolgo z mano spati.
Vem, da jača korenine:
Vsi želimo si, da mine!

Kadar, v sreči duša blodi,
takrat, plava v svobodi.
Pa četudi, kdaj nas jemlje,
in dotikamo se zemlje…
Kamorkoli, tok že vodi,

moramo ostati svoji;
tisto, kar naprej poganja.
Včasih, se življenje klanja,
drugič, kaplje smo v osoji:
Naši mavrični napoji.

Naj, predam se le usodi?
Črno-beli smo labodi?
Smo realnost, domišljije…
Tam, se naša reka vije.
Naj me svet, nikar ne sodi.

Ko bom tekla v ponore,
nežno, v strasti, hrepenenju;
prepustila se besnenju.
Ali vklopim naj zavore?
Dih ljubezni sem, ne more.

Zdaj, prišla sem tja, do roba,
da ni važna prostor, soba.
Kje je pekel, kje nebesa,
sij je tvojega očesa:
Vedno sončna bom podoba…

***************

Prilagam še delček refrenov, ki vodijo pravljico.
Sestavljeni so iz prvih delov glos, ki nastaja spontano.
Le toliko, da malo prikažem obliko… torej ima tudi končni zaključek.
In nekako verjamem, da se bo pravljica še nadaljevala in
da se bom lahko prepustila toku.

Lepe praznike!
Vsem, sreče topline, notranje luči, sonca, svetlobe.
Vse tisto, kar si želim tudi zase.

Objem!

*****************

Še po gori se potikam,
iščem tisto toplo ramo.
Si pustil me tukaj samo?
Komaj, noge še premikam.

Rada bi si že spočila.
A, ker čutim, moram dalje.
Brišem, brišem vse razdalje:
Oh, ko bi imela krila!

Da bi zmogla poleteti,
znova, kot nekoč sem znala.
Mar še daleč je obala?
Moram si še bolj želeti?

Spet se dvigata mi veki,
kot da slišim zven fortune.
So napete vse bolj strune:
Se predam deroči reki?

Preden, v globočine skočim,
ob izviru čiste vode,
še izpijem gral svobode:
Le, da ustnice namočim.

Komaj sluteni darovi,
v jasni bistri razpršeni,
v nova jutra so zbujeni.
Kot, da plešem z bogovi.

Na telo mi rišeš črte,
ko čez skale se zaganjaš.
Vse kar ljubiš, vse kar sanjaš:
Moje roke so razprte…

Vse zajemam, kar ostane,
moji prstki, so kot sito.
Legla v tvoje sem korito:
Za teboj, kar skozi brane!

Tja, med silnice in kleče,
Se pred mano svet udira.
Več srce se ne upira,
le, še misli opoteče.

Tam, se skriva vsa svetloba.
Kamorkoli, tok že vodi,
naj me svet nikar, ne sodi:
Vedno sončna bom podoba…

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

9. Se pred mano, svet udira?

glasbena podlaba: Kiss - I Was Made For Loving You

http://www.youtube.com/watch?v=CM30iNH8TqA

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran: http://kraljevic.tuditi.delo.si/
(slika malo prirejena)

Tja, med silnice in kleče.
Se pred mano, svet udira?
Več, srce se ne upira:
Le, še misli opoteče…

Te, še zbegano vrvijo,
ko pred nama, so vrzeli.
Svet, neslutenih globeli,
kjer, prodovja se valijo:
Padam, v drugo dimenzijo…

vse bolj divje in goreče.
Naj poniknem, neboleče,
čez preostre, skalne svode;
v razdivjane, besne vode…
Tja, med silnice in kleče.

Nočem, v spominih tleti!
Tavati, v zgubljene dneve.
Skupaj sva vzkalila seve;
v njih, so najini obeti:
Hočeš zase me imeti?

Kjer, podzemlje se odpira,
se živi ali umira?
Naj, me vodi vaša gnada!
Ker ni važno, če znenada,
se pred mano, svet udira…

in me grabi, v napasti.
Da v telesu, čutim vrenja,
vso divjino… poželenja;
ker jih slišim, v tvoji rasti,
ko želiš si me ukrasti.

Moja pot, več ni izbira.
Sen si, mojega nemira.
In še bolj, imam te rada…
Če že bil, sam princ bi hada,
več, srce se ne upira…

Spuščaš me, po strmi drči,
čisto lahno, brez torture.
Niso važne… čas, ne ure;
popustili so vsi krči,
ker zalivaš me z vrči.

Ponor si, ki vase vleče,
Zavrtim se, v tvoje ječe.
Ni več dvomov, ti že spijo.
V omami se lovijo,
le, še misli opoteče…

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

8. Za teboj, kar skozi brane…

glasbena podlaga: Marmalade - Rainbow

http://www.youtube.com/watch?v=MeMS8SuHPs0

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KINGinternetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/

Vse zajemam kar ostane,
moji prstki so kot sito.
Legla v tvoje sem korito:
Za teboj, kar skozi brane…

Ker še bolj, me nate veže,
ko bežiš in se mi skrivaš.
Spet me dražiš in izzivaš!
Ves poskočen skozi mreže,
ki jih spletla sem iz neže,

da bodeče te zadane.
Ne! Ker nočem zate rane.
Je le šala, gorske rože,
ki ne more si iz kože:
Vse zajemam kar ostane.

Ko veselje me prevzema,
završala bi v višave.
Z njim zalila bi puščave,
kjer življenje jih ožema.
Kriva je le moja vnema.

Kot nemirno je kopito,
ki med mavrico barvito,
bosonoga bi dirjala;
da bi radost zasejala:
Moji prstki so kot sito…

Znova ženeš me po strugi.
Raje v prvi, ko navkreber,
me potiskaš v tesno deber.
Sem že v tretji, znova v drugi,
ko zaneseš me v vijugi

in zapleteš v rečno kito.
A za tem, kot mlado žito,
znova z blagostjo okvirjen,
si v zelenem, ves umirjen…
Legla v tvoje sem korito,

da kolena mi opereš…
Nisem, toka zajezila,
da te vase bi spustila;
da v globine moje dereš,
preden novo pot izbereš!

Ne leži mi laž, ukane…
ker vse bolj so nasmejane,
tvoje očke nagajive;
ki preveč, preveč so žive:
Za teboj, kar skozi brane…

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

7. Vse kar ljubiš, vse kar sanjaš…

glasbena podlaga: Olivia Newton-John - Magic

http://www.youtube.com/watch?v=0_5DiOW4s90

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KINGinternetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 

Na telo mi rišeš črte,
ko čez skale se zaganjaš.
Vse kar ljubiš, vse kar sanjaš:
Moje roke so razprte…

Bisere sprejemam vase.
čeprav, prašiš na vse strani;
lovim med prsti, te v dlani.
Mar želiš si jih… le, zase?
Dajem svoje ti terase.

Obrodile bodo trte.
Ne! Ne bodo mi prezrte,
sočne jagodice tvoje.
Kot, da bil bi lek aloje:
Na telo mi rišem črte,

ko te zbiram na pregibih.
Tam umiriš se, spočiješ,
preden v pore se mi vpiješ.
Hlastam te, v počasnih gibih;
kakor virje, v mojih hribih,

ki vse višje, jih poganjaš.
Še glasneje, mi odzvanjaš,
v srčnem plesu, po vrelišču;
na ljubezenskem igrišču,
ko čez skale, se zaganjaš.

Mar bom zmogla, ti slediti,
če tokovi bodo silni,
drli po deželi svilni;
hudourniki srditi:
Mar jih zmorem zajeziti?

V meni upanje ohranjaš…
In če ujme, mi poklanjaš,
se ne morem jih ubranit,
Hočem te, z življenjem hranit:
Vse kar ljubiš, vse kar sanjaš…

Četudi že odvrže me,
na trda, groba, suha tla;
orkanov duh se razdivja:
V nemoči, bilo bi srce,
ker vzamejo mi čisto vse?

Ne! Morbit iz duše strte,
znova, v lepši svet zazrte,
plamenec zadrhtel bi v noč;
ker noče še oditi proč:
Moje roke so razprte…

POMLADNA PRAVLJICA - Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE - tudi malo drugače)

6. Kot, da plešem z bogovi…

glasbena podlaga: Simon & Garfunkel - El condor pasa (If I could)

http://www.youtube.com/watch?v=UXKNcukoL98&feature=related

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: MAJDA
http://botrstvo.tuditi.delo.si/ 

Komaj sluteni darovi,
v jasni bistri razpršeni,
v nova jutra so zbujeni:
Kot, da plešem z bogovi,

se odzivam na dražljaje.
Z vsakim delcem kapilare,
stapljam se v roseče čare;
izostrenih čutov slaje,
ki me jemlje… spet me daje,

ko v kotanji, med bregovi,
pod kristalnimi slapovi,
v živahnih tonih… vedrih,
tečejo po golih nedrih,
komaj sluteni darovi.

V vsaki kapljici se skrivaš.
Ves mehak, kot češnja zala,
ki se s cvetjem je obdala.
Vonj pomladi mi odkrivaš…
vso, me z nežnostjo oblivaš.

V rožni vigredi me vzemi,
v čašne listke me odeni.
Vse preveč, preveč dišijo,
ko z metulji se lovijo,
v jasni bistri razpršeni.

Ki jih čutim še močneje,
ko v globoko vame sežeš
in me z ustnami privežeš.
Takrat, vraščaš se tesneje,
da se dvigneva čez meje.

Tam k zemlji orošeni,
kjer so vrelci porojeni.
In še v dalj, naju povleče…
kjer izvirki mokre sreče,
v nova jutra so zbujeni.

Da okusiva napoje,
med podzemnimi iztoki:
Naj se združijo vsi toki,
ki ločujejo na dvoje,
vse, kar moje je… in tvoje.

Naj se rišejo mostovi,
med nebeškimi gradovi;
ko te nosila bom v sebi
in spet dajala se tebi:
Kot, da plešem z bogovi.