VSA SREČA SVETA

“naj nas doleti v letu 2OO9″ 

(kombinacija soneta in prostih rim)

glasba: Happy New Year (ABBA)

http://www.youtube.com/watch?v=dcLMH8pwusw 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)

slike: Stanke Golob

Če moč bi imela …
kot sonce neba,
razlivala žarke na vse bi strani,
da vsak bi zasvetil
v mraku … v temi,
izgubil nikdar bi ne sanj in želja.

Vem,
to je le pesem
otroških oči,
ki močno želijo si sreče sveta.

Če moč bi imela …
sij čistih voda,
solzami bi prala vso žalost - kali,
le z bistrih izvirov
bi točili si,
napoj, ki bi vračal svetlobo srca.

Vem,
to je le pesem
otroških oči,
ki močno želijo si sreče sveta.

Če moč bi imela …
vso vero boga,
od duše do duše
odprtih dlani,
bi nosila radost – darove na tla;

posula bi s cvetjem
vse sive poti,
da vsak bi se našel
v ljubezni za dva,
za sabo pa puščal bi tople sledi.

Vem,
to je le pesem
otroških oči,
ki močno želijo si sreče sveta.

***

Pa vendar ujamem
te žarke neba.
Ne rabim v višine,
bogov vseh moči.
Ni treba poseči
v čistino voda,

ker v tvojem naročju
se solza bistri.
Drug drugemu dala sva sonca luči,
ko v srcu razrašča
se čudež sveta…

Vem,
to ni le pesem
otroških oči,
to TI si ljubezen … vsa sreča sveta.

****
(haiku)

Biserne solze
lovim v svoje oči.
Kmalu v sreči.

Čez širno nebo
naj ponese jo k tebi.
Ta sončni napoj.

*********************************

Zgoraj priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

(več o njej pa v spremnem besedilu)

Njeno razstavo pa si je moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,

do 9.1.2009

MEHKE STENE

 Ustvarjanje Stanke Golob je neločljivo povezano z naravo, ki jo prikazuje v njeni neokrnjeni podobi. V skoraj dvajsetletnem kreativnem obdobju, v katerem se je neprestano izobraževala na različnih likovnih tečajih, je ustvarila več tematskih sklopov, posvečenih dolinama Soče in Bače. Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja tudi specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.V likovnem opusu Stanke Golob zasledimo tako stvarne upodobitve gorskih pejsažev kot tudi podobe nadrealističnih krajin, obogatenih z geometrijskimi liki in abstraktnimi elementi, ki poudarjajo drugačno prostorsko razsežnost. 

Slikarkino željo po globljem raziskovanju perspektive in prostorskih učinkov na dvodimenzionalni površini izražajo tudi samostojni geometrijski liki, ki jih premišljeno razobesi po galerijskem prostoru. Samozadostne, svobodno preoblikovane geometrijske strukture, ki »mehčajo« trdne stene in iluzionistično razširijo dejanski prostor, vabijo gledalca, naj pogleda onstran prevladujočih prostorskih omejitev.
Posebno poglavje v raziskovanju tridimenzionalnih prostorskih učinkov predstavljajo prosto stoječi objekti, sestavljeni iz steklenih plošč, zrcal in peščenih motivov, ki s pomočjo umetne luči ustvarjajo spremenljivo igro svetlobe in senc. Senčne podobe, ki se izrišejo na stenah, so bežne in neoprijemljive, vendar gledalcu nazorno prikazujejo, kako avtorica dojema življenje in človekovo naravo. V njenih zadnjih delih pravzaprav opazimo povečano zanimanje za upodabljanje človeške figure, ki se pojavlja bodisi v svoji realni podobi bodisi v stilizirani obliki, s katero zaznamuje prisotnost inteligence (višje sile) v naravi. Realistične upodobitve rečnih strug oživljajo personifikacije naravnih pojmov, ki spominjajo na bajeslovna in imaginarna bitja iz antičnih mitologij.Slikarska dela Stanke Golob so premišljeno komponirana in tako barvno kot kompozicijsko skrbno uravnotežena. Njena svojevrstna ustvarjalna tehnika je dovršena, pravo virtuoznost pa zaznamo zlasti v subtilni obdelavi barvnih prehodov in v modeliranju senc, ki jih izdela s peskom različnih barv in granulacij. Pridušena paleta naravnih barvnih odtenkov poudarja brezčasnost in lirično razpoloženje na kompozicijah, ki nam odstirajo slikarkin osebni odnos do Zemlje. V njenem delu začutimo jasno željo po iskanju enosti z naravnim okoljem, po vživljanju v naravo, ki obuja idejo o romantičnem stapljanju človeka in narave.

spremna beseda:Nataša Kovšca

Tukaj ostajam…

(prosta poezija)

Mariah Carey - Forever

http://www.youtube.com/watch?v=xGV5tppLvJM&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo,
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

slike - Stanke Golob

Tukaj ostajam …
ob tebi moj ljubi,
četudi po zraku kdaj drug vonj zatava.
Le mali je strahec …
kot votel balon je,
ki brž ga odpihnem,
ker hočem verjeti.

**
Ne dam se več zmesti,
ne dam se zavesti …
strahovom,
ki jemljejo tople dotike.
Ker vem, da poljubi
me kličejo k sebi,
prevroče gorijo
mi ustnice tvoje.

Ne dam se več zmesti,
ne dam se zavesti …
vrtincem, ki vpijajo sončne dišave.
Ker najdem jih znova
na tvojem oltarju,
dehtijo … želijo
ljubezni si v dvoje.

**
Tukaj ostajam,
nikar se ne zgubi …
četudi kdaj solze v oči ti prinašam.
Le malo zablodim,
če strme poti so …
a brž se povrnem,
želim te imeti.

**
Ne dam se več zmesti,
ne dam se zavesti …
brezpotjem,
ko vidim pred sabo življenje.
Povabi me k sebi,
v svoj svet domišljije
in jaz ti razkrijem
vse njene napoje.

Ne dam se več zmesti,
ne dam se zavesti …
tokovom,
ki jemljejo magične sanje.
Zavij me s hotenji,
z globin nama sije …
vseh čutov zbujena
naj pesem zapoje.

*******************

Padajo z neba
(haiku)

Svetle misli naj
te dvignejo v nov dan.
Ali jih čutiš?

Vse tisto kar te
osrečuje je sonce.
Dotikam se ga.

Že vsak najmajši
drhtljaj me dvigne utrip.
Nemir me boža.

Še sem tukaj, še …
Še bolj kot kdajkoli prej.
V danes in jutri.

Skozi okno zrem
in lovim tvoje želje.
Padajo z neba.

Če bi imeli
dovolj moči v sebi.
Kakor val morja.

Zgoraj priložene slike so znova delo zlatih rok

STANKE GOLOB

Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

Njeno razstavo pa si je moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,

do 9.1.2009

Likovna dela Stanke Golob izžarevajo nemiren, ustvarjalen duh, ki vedno znova išče nove izrazne možnosti in odkriva nove motive v svojem likovnem delu. V svojem opusu je izoblikovala kar nekaj tematskih in izraznih ciklov, ki pa jih praviloma ne zaključi, ampak na njih dela vzporedno. To so predvsem krajine za katere najde motive ob Bači in Soči, pa cikel povsem abstraktnih kompozicij in cikel kompozicij, ki slonijo na vizualnih prevarah. Nekaj posebnega pa je cikel umetniških objektov, pri katerih se poigrava z zrcali, ki ustvarjajo navidezne prostore in vizualne učinke. Sedaj raziskuje možnosti, ki jih nudi steklo, ki omogoča kompozicije v več slojih in vključuje tudi svetlobo in sence.

Pri krajinskih motivih zasleduje dva cilja, upodablja značilnosti domače pokrajine, ali pa krajinski motiv le izraža lirska razpoloženja. Spet v drugih primerih realno krajino spremeni v nadrealni prizor tako, da vključi abstraktni element. S tem pri gledalcu vzbudi slutnje in asociacije, da slika kaže nekaj več kot je videti na prvi pogled. Pri povsem abstraktnih motivih pa je pomembna predvsem uravnoteženost kompozicije in harmonija barv in tonov. Pri Stankinih slikah pa je tudi abstrakcija povezana z naravo, kadar osnovni motiv najde v vzorcih na prodnikih. Čeprav najdeni motiv likovno predela in ga kompozicijsko umesti v slikovni prostor, ostane z naravo povezan tudi tako, da je na sliki iz enakega materiala kot v naravi – iz kamnine.

Slike in objekti, pri katerih uporablja steklo, ogledala in svetlobo se le na videz oddaljujejo od drugih tem in motivov. Navsezadnje je glavna sestavina stekla kremenčev pesek; prodniki in pesek pa se oblikujejo v prozorni vodi, za katero so značilni tudi lom svetlobe in zrcalne podobe na njeni površini. Vsi ti elementi so v teh umetniških objektih uporabljeni na nov način, tako da ustvarjajo zanimive vizualne in likovne učinke. Gledalca presenetijo s kubistično razčlenjenim prostorom in simultano pomnoženimi pogledi na motiv.

Slikarsko ustvarjanje Stanke Golob je že toliko poznano, da se zdi kar odveč omeniti njeno specifično slikarsko tehniko slikanja s peskom. Tehniko, ki jo je sama razvijala, obvlada skoraj do virtuoznosti. V slovenskih rekah in potokih je uspela najti pesek v bogati paleti barvnih odtenkov, ki ji omogočajo pretanjeno barvno in tonsko niansiranje, s katerim dosega lirska razpoloženja krajin, kot tudi duhovno izraznost abstraktnih vsebin.

Povzdignem te pesem

(Božični utrip)

glasbena podlaga: Celine Dion-Oh Holy night

http://www.youtube.com/watch?v=7Jr-2eyRtV4&feature=related 

http://www.youtube.com/watch?v=-HmwY9LlBlk&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo,
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

 slike - Stanka Golob

Povzdignem te pesem …
ki daješ nam krila
in nosiš nam upov in vere v življenja.
Če noč me objema …
nikdar nisi nema,
ker s tabo prižge se na tisoč luči.

Povzdignem te pesem …
vsa nežna in mila,
ti srčno zdravilo, ki brišeš trpljenja.
Če solze kapljajo,
se z mavrico naju
spet sonce zahvali za kaplje srca.

Povzdignem te pesem …
v ta čas, ki prihaja,
ki rišeš nam večnost - nebeške gradove.
Ko rasteš v višine,
spet segaš v globine,
da srečo in radost bi čutili vsi.

Povzdignem te pesem …
v to noč ki napaja,
ko čustvom odpiraš najlepše darove.
Ne vežem te nase,
jih nimam le zase:
Naj dar bo vesolju … vsem bitjem neba.

**
Povzdignem te pesem …
ljubezen brezčasna,
na vekov boš veke zapisana vame.
Ubrana dvoglasna,
skrivnostna  zdaj jasna:
Da v duhu Božiča … nje zven te prevzame.

*******
*****
***
**

(haiku)

Samo mali pih,
pa se zasmeje ves svet.
Tvoje zvezdice.

Predajajmo se
drug drugemu v ljubezni.
Kot sonce rdiš.

_____________________________________________

Harmonije, veselja, tudi zimskih radosti, sreče,
zdravja, miru, čarobnih iskric, topline, nežnosti in mehkobe,
sončnih žarkov vsaj za dušo in srce
vseobsežne ljubezni in tudi tiste intimne ljubezni za dva!

Naj bo letošnji Božiček odprtih rok …
do vseh vas / nas / njih / tudi zame in zate!

Vas objema Vilinček!

http://s4.dancingsantacard.com/default.aspx?santa=2885934

Zgoraj priložene slike so znova delo zlatih rok

Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

Več pa si lahko preberete o njej že na prejšnjih straneh
oz. še kaj dodam naslednjič.

Njeno razstavo pa si je moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,
do 9.1.2009

Želela bi te….

glasbena podlaga: Mariah Carey & Whitney Houston - When You Believe

http://www.youtube.com/watch?v=rwyAQmhMXls&feature=related

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala poezija)

Umetniška slika iz peska - Stanke Golob

Želela bi te …
čisto malo ob sebi,
s pogledi topiti se v tvojih očeh.
Čisto malo, le malo …
ničesar ti vzeti,
le srečo iskala na tvojih bi tleh.

Želela bi si …
pa ne vem če ga slišiš,
moj glas ki obrača se v tvoje smeri.
Res ne vem? A le upam …
da nosi ga k tebi,
ko željno odzvanjam v tišino noči.

Želela bi ti …
da se najdeš v soncu,
ki nežno razliva se v svilo neba.
Kar želiš si, kar hočeš …
naj čas ti ne vzame
teh žarkov, ki v mraku zlatijo duha.

Želela bi te …
čisto malo ob sebi,
polagala čustva bi v tvoje srce.
Čisto malo, le malo …
Mar čutiš ljubezen?
Na ustnah rdijo darovi za te.

*************************

V deželi čudes
(haiku)

Umetniške slike iz peska - Stanke Golob

Vem. Morala bi
biti malo bolj strpna.
Notranji utrip.

Ko si želiš, ko
si želiš močno bližine.
Najdem te v glasbi.

Naj se uležem
na tvoja žametna tla.
V deželi čudes.

**************************************************

Še nekaj o umetnici STANKI GOLOB,
tokrat pripenjam tudi na glavno stran,
vsebine o njenem ustavrajnju in delih
in še enkrat obveščam, da si je moč razstavo ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,

do 9.1.2008

http://docs.google.com/gview?attid=0.1&thid=11e4f1a1ebbf71f5&a=v&pli=1 

MEHKE STENE

Ustvarjanje Stanke Golob je neločljivo povezano z naravo, ki jo prikazuje v njeni neokrnjeni podobi. V skoraj dvajsetletnem kreativnem obdobju, v katerem se je neprestano izobraževala na različnih likovnih tečajih, je ustvarila več tematskih sklopov, posvečenih dolinama Soče in Bače. Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja tudi specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.
V likovnem opusu Stanke Golob zasledimo tako stvarne upodobitve gorskih pejsažev kot tudi podobe nadrealističnih krajin, obogatenih z geometrijskimi liki in abstraktnimi elementi, ki poudarjajo drugačno prostorsko razsežnost. Slikarkino željo po globljem raziskovanju perspektive in prostorskih učinkov na dvodimenzionalni površini izražajo tudi samostojni geometrijski liki, ki jih premišljeno razobesi po galerijskem prostoru. Samozadostne, svobodno preoblikovane geometrijske strukture, ki »mehčajo« trdne stene in iluzionistično razširijo dejanski prostor, vabijo gledalca, naj pogleda onstran prevladujočih prostorskih omejitev.
Posebno poglavje v raziskovanju tridimenzionalnih prostorskih učinkov predstavljajo prosto stoječi objekti, sestavljeni iz steklenih plošč, zrcal in peščenih motivov, ki s pomočjo umetne luči ustvarjajo spremenljivo igro svetlobe in senc. Senčne podobe, ki se izrišejo na stenah, so bežne in neoprijemljive, vendar gledalcu nazorno prikazujejo, kako avtorica dojema življenje in človekovo naravo. V njenih zadnjih delih pravzaprav opazimo povečano zanimanje za upodabljanje človeške figure, ki se pojavlja bodisi v svoji realni podobi bodisi v stilizirani obliki, s katero zaznamuje prisotnost inteligence (višje sile) v naravi. Realistične upodobitve rečnih strug oživljajo personifikacije naravnih pojmov, ki spominjajo na bajeslovna in imaginarna bitja iz antičnih mitologij.
Slikarska dela Stanke Golob so premišljeno komponirana in tako barvno kot kompozicijsko skrbno uravnotežena. Njena svojevrstna ustvarjalna tehnika je dovršena, pravo virtuoznost pa zaznamo zlasti v subtilni obdelavi barvnih prehodov in v modeliranju senc, ki jih izdela s peskom različnih barv in granulacij. Pridušena paleta naravnih barvnih odtenkov poudarja brezčasnost in lirično razpoloženje na kompozicijah, ki nam odstirajo slikarkin osebni odnos do Zemlje. V njenem delu začutimo jasno željo po iskanju enosti z naravnim okoljem, po vživljanju v naravo, ki obuja idejo o romantičnem stapljanju človeka in narave.

Zdaj z mano je “On”

“posvečeno: mojemu Očetu v spomin”

glasbena podlaga: Kitaro,The best of Kitaro.

http://www.youtube.com/watch?v=H2FFDDWz3R0&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pasno na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)

Umetniška slika iz peska - Stanke Golob

Odpiram si vrata in okna neba,
višine potujem do sinjih gradov.
V lepote brezmejne,
že tam sem bila …
utrinke sem brala v svoje dlani.

Bilo jih je sedem … žarele so v noč.
Vse želje sem zlila iz sončnih oči.
Za vsakega nekaj,
za jutri – v nekoč …
med solzami rasla je radost na tleh.

Za vsakega nekaj, za jutrišnje dni…
Na štirih perescih sijal je obraz
ljubezen je vela
v brezčasne luči …
na sever na jug, tja na vzhod in zahod.

***

Minila so leta, ko k njim si odšel.
Še zvon se poklanjal je tebi v slovo.
Vem moral si vstran,
pa čeprav ne želel …
ker klic bil močnejši je z večnih svetov.

A v sebi še čutim, da bil si z menoj.
Izpolnil mi žar si poslednjih besed.
Ker tisto obljubo
si nosil s seboj …
podaril utrinkov mi svetlih si zvezd.

Kod čudež bi božal še zadnji tvoj dih.
še vedno jih berem za srečo vseh nas.
Iz deteljic drobnih
še veje tvoj stih …
Ljubezen je v meni … Zdaj z mano je »On«.

***

Že takrat…
(haiku)

že takrat so se
pisale naju poti.
Utrinki iz zvezd.

*************************************

Nedolgo nazaj 11.12.08

je bila v galeriji

Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu,

odprtje razstave slik iz peska umetnice

STANKE GOLOB

z naslovom “MEHKE STENE”

Gre za enkratne in posebno razstavo.
Vse slike so namreč izdelane iz peska,
nabranega v potokih, kamnolomih in meliščih po vsej Sloveniji

Več se da najti še na BINOVI strani, sem si pa postregala z njegovimi
fotografijami.

http://picasaweb.google.com/NuncMTB/MehkeStene# 

rastava pa bo trajala na zgoraj omenjenem naslovu,
vse do 9.1.2008

vabilo:

http://docs.google.com/gview?attid=0.1&thid=11e4f1a1ebbf71f5&a=v

Zakaj sem si izbrala Stanko Golob?

Razstave si še nisem ogledala, zato ta trenutek lahko spišem bolj malo,
sem pa že nekaj časa nazaj gledala en dokumentarec o njej
in me je takrat tako potegnila in me navdušila,
da sem že takrat rekla, to moram videti enkrat tudi v živo.

In tako kot se svet vrti, se je zavrtel tudi meni
znova na tisto pravo svetlo stran.
Naključja, usoda, ne vem?
Imam jo čast prestaviti na svojem blogu.

Tokrat le nekaj malega, kaj več pa še spišem o njej,
ker bom še kaj njenega prilepila na tole svojo stran.

V meni ostajaš
(haiku)

Naj te pospremim
v nov dan z nasmehom v očeh.
Iskriv kot si ti.

Utrinjajo se
zate. Ne štejem jih več.
Drug drugemu luč.

Tudi narava
rabi zase ljubezen.
Ljubi in čuti.

Svetlo sonce je
vedno in povsod z nami.
Vase pokukaj.

Samo en mali
pihljaj in vsa zacvetim.
Tvoj dom je moj dom.

Um ne zavira
globin čustev in duha.
Sožitje vsega.

Kadarkoli se
me dotakneš, zadrhtim.
Ne branim se te.

Včasih čutim več,
ves tisti brezmejni čas.
V najin nekoč.

Upanje, vera
harmonija, lepota.
Vse je ljubezen.

Ne boj se zame,
vidim v tvoje srce.  
V meni ostajaš. 

Kdo si ljubezen?
(svobodna poezija)

glasba: Who’ll Come With Me - David’s Song /Keeley

http://www.youtube.com/watch?v=C8Q10R9ibok&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=PBYz1JZTaqQ&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)

(podarjena fotografija - avtor noče biti javen)

Kdo si ljubezen,
ki širiš obzorja
in daješ nam krila,
da z njimi letimo?

Peresna in lahna
dehteča dišava,
ki nežno omamljaš
nas s svojo milino…

***

Ta vonj, ki te vzame
v svoje naročje,
ko s polnimi pljuči
spet dihaš življenje…
Ker hod tvoj vse lažji,
ne išče več dalje;
korakov ne šteje,
le vidi bližino.

Spet stopaš igrivo
po rožnatih stezah
in dušo napajaš
z lepoto obstoja.
Narava vsa živa
te nežno prižema,
odpiraš ji vrata
z vso srčno toplino.

Ožarjen in srečen
pod svetlimi žarki
rojevajo v tebi
se bistri izviri.
v očeh lesketajo
se njeni kristali
ko plavata skupaj
v nebesno jasnino.

***

Kdo si ljubezen,
ti širno vesolje,
ki daješ mi krila,
da zmorem leteti?

V svobodni predaji…
dva pola v soncu,
ki združena našla
sva nje domovino.

PAADAM ** PAADAM  ** V TVOJ OBJEM

glasbena podlaga: Chris Norman & Nino de Angelo - Everytime I close my eyes

http://www.youtube.com/watch?v=qEQwPW4-tPU 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala poezija)

slika: internet

Vsakič znova me prevzameš.
Vsakič znova…
Več ne vem?
Vsa se stresem, vsa v omami …
čisto mehkih sem kolen.

Brž za roko me ujemi.
Omedlevam?
Sem na tleh?
Naj se dvigam ali padam …
zgubljam v tvojih se očeh.

**
Ujetnica svoje sreče,
ker mi segaš do srca.
Nočem več iz sladke ječe …
iz objema tvojega.

**
Vsakič znova me očaraš.
Vsakič znova…
Iščem se.
Naj povem ti?
Naj še skrivam?
Ko pa veš, da (**) ljubim te…

Za vse tisto kar mi daješ.
Vsa utripam…
Moj si svet.
Več ne iščem,
ker te najdem …
v šepetu (**) dveh besed.

**
V bistvih čistega izvira,
ki prihaja z mojih ven.
Od ljubezni in nemira …
paadam** paadam ** v tvoj objem.

*********
*******
*****
***
**

Čudež dveh besed
(haiku)

Kakor snežinka
paadam** paadam** v tvoj objem.
Globine čustev.

Sončeve strune
(haiku)

Naj ti zaigra
pesem skozi oblake.
Sončeve strune.

Po tihem glaju
najinih večnih jezerc.
Skupaj drsiva.

 Tvoje prsi mi
šepetajo ljubezen.
Toplo je na njih.

V mojem pogledu
se zrcali tvoj nasmeh.
Vidim te v oči.

Zaljubljena v
jagode. Tiste gozdne.
Tvoji sokovi.

Dobre volje sem,
zato malo razgrajam.
Si tudi radost

Vsa blažena, ko
zaslišim tvoje srce.
Od znotraj žariš.

Čutim te, čeprav
si skrit za meglicami.
Jutri boš v soncu.

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

slika: internet

Sledila bom sebi
in tvojemu soncu,
ki širi obzorja
v dotikih svobode.
Odpirala okna
bom njenim kresnicam,
svetlečih kristalov…
Naj plešejo z nama.

Sledila bom tebi
in svojemu soncu,
ki upanje daje
ter vero v življenje.
Odpirala vrata
bom večnosti njeni,
v svetove brezčasja…
Naj raste za naju.

***
Sledila bom sebi
do najinih lokov,
da z žarki jasnine
razbliniva solze.
Poklanjala duši,
le svetla bom čustva…
Naj v mavrični sreči
blešči panorama.

Sledila bom tebi
med zvezdne meglice,
da v snop mesečine
ujameva sanje.
Srce bom predala
med tvoja hotenja…
Naj Eros prebuja
se v najinem gaju.

***
Sledila ljubezni
zapisom bom v runah.
Četudi me pelješ
čez zemljo … vse vode,
v globine ognjene,
v nebo s krili ptice…
Sledila dišavam,
bom tvojega hrama.

*********

Drevo ljubezni
(haiku)

V mojih očeh še
vedno rasteva skupaj.
Drevo ljubezni.