Arhiv za Februar, 2009

V polnosti sreče (prosta poezija - rime)

Sobota, Februar 28th, 2009

V polnosti sreče
(prosta poezija - rime)

glasbena podlaga: Enya - Watermark
http://www.youtube.com/watch?v=UL6tQJuWV3M

(Ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

img_4987.JPG

slike iz peska Stanke Golob

Skozi pesem in glasbo razpira se cvet.
Četudi kdaj sama, poišče se v njej.
Tam najde lepote … svoj pravljični svet,
da v žarkih zapiše ljubezen v dej.

Če dnevi kdaj težki jo stikajo k tlom,
s solzami razumom si čisti poti.
Počasi odvija tesnobe kokon,
v teminah dotika si zvezdic noči.

Kdaj žalost jo vzame med svoje doline…
Ne zmore ubranit se čustev poet.
Skoz kaplje svetlobe prebuja spomine,
na nebu zariše se mavrična sled.

In kadar se znajde v polnosti sreče,
odpira se skrinja zakladov srca.
 V jasnino razveja se sonce zlateče,
ker pesem svobodna ne išče meja.

***

Priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje
poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.
 

 

 

MOSTOVI LJUBEZNI // Modrost! (sonet) //Tako kot ljubi sonce (prosta poezija) // V srčni skrinjici je kljub (poezija v rimah)

Sreda, Februar 25th, 2009

MOSTOVI LJUBEZNI

MODROST!
Torek, Februar 20th, 2007

 

slika iz peska Stanke Golob

(sonet)

Reko tvoje biti povezuje most.
Vez med realnostjo in domišljijo.
Neslišne sanje se v njej budijo,
ki povijajo življenje v skrivnost.

Ko prehodil si svoj najtemnejši gozd,
strah razblinjaš v svetlo melodijo.
In na gladini misli se bistrijo,
ko v notranjost, ujele so modrost.

A mora biti tvoja - samo tvoja!
Le tista, ki iz tebe je izrasla,
je kelih iz čarobnega napoja.

Izplaval boš, ko voda bo narasla,
odvil se iz pretesnega povoja,
boš luč teme, ljubezen neugasla!

***

slika iz peska Stanke Golob 

Tako kot ljubi sonce
(prosta poezija)

glasba: Macchu Picchu Peru - El Condor Pasa

http://www.youtube.com/watch?v=TevwHtODH9Q&feature=related

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)

img_4666.JPG

slika iz peska Stanke Golob

Na krilih sončne glasbe,
prinesla bom pomladi.
Z zrakom vezla sanje,
da vstala bi s pepela.

Odprla bom okove,
ki k tlom me zdaj tiščijo.
S toplino in mehkobo,
ker nočem bolečine…

Nikomur in nikoli!
Naj vsa se ta razblini,
ko jutro bo dišalo,
v vonjavah lepih misli.

Da tam s kotičkov ustnic,
nasmeh se v dan nariše.
Le z njim se v mali duši,
odpirajo cvetovi.

Le z njim oči žarijo,
v sreči in ljubezni.
Ko varnem si naročju,
vzbrstijo listki gajev.

Nihče te tam ne sodi,
ljubezen nima meje.
Drug drugemu predani
sta duši v svojem raju.

Morda nekoč me vzame,
z zaupanjem poboža.
Tako kot ljubi sonce,
ki išče se v svobodi.

***

slika iz peska Stanke Golob

V srčni skrinjici je ključ
(poezija v rimah)

glasba: Moon River__ Ernesto Cortazar

http://www.youtube.com/watch?v=9r3074y3EAg&feature=related

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)

img_3691.JPG

slike iz peska Stanke Golob 

Še pletla s prostih bom vsebin,
iskala v sebi tisti dar.
In znova vezla bom iz rim:
Nikdar naj ne ugasne žar.

Kdaj z vami v sanje se stopim …
kdaj pel bo samorastni stih,
v svobodno pod nebo vzletim letim
in spet v objem  zavežem dih.

Še slišim tih šelest stopinj,
po skrivnih stezah in poteh.
Z glasbo nežno jih lovim,
z nebeško mavrico v očeh.

In znova plavam tja do zvezd,
pod mesečino nosim luč …
Večernega neba prestel,
v srčni skrinjici je ključ.

Objamem vso nebo … ves svet,
objamem srečo, ki še spi.
Po licih drobna rosna sled:
Naj  jutro v soncu se zbudi.

slika iz peska Stanke Golob 

Priložene slike in fotografije so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje
poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.

img_1187.JPG

Likovna dela Stanke Golob izžarevajo nemiren, ustvarjalen duh, ki vedno znova išče nove izrazne možnosti in odkriva nove motive v svojem likovnem delu. V svojem opusu je izoblikovala kar nekaj tematskih in izraznih ciklov, ki pa jih praviloma ne zaključi, ampak na njih dela vzporedno. To so predvsem krajine za katere najde motive ob Bači in Soči, pa cikel povsem abstraktnih kompozicij in cikel kompozicij, ki slonijo na vizualnih prevarah. Nekaj posebnega pa je cikel umetniških objektov, pri katerih se poigrava z zrcali, ki ustvarjajo navidezne prostore in vizualne učinke. Sedaj raziskuje možnosti, ki jih nudi steklo, ki omogoča kompozicije v več slojih in vključuje tudi svetlobo in sence.
Pri krajinskih motivih zasleduje dva cilja, upodablja značilnosti domače pokrajine, ali pa krajinski motiv le izraža lirska razpoloženja. Spet v drugih primerih realno krajino spremeni v nadrealni prizor tako, da vključi abstraktni element. S tem pri gledalcu vzbudi slutnje in asociacije, da slika kaže nekaj več kot je videti na prvi pogled. Pri povsem abstraktnih motivih pa je pomembna predvsem uravnoteženost kompozicije in harmonija barv in tonov.

img_4614.jpg 

Pri Stankinih slikah pa je tudi abstrakcija povezana z naravo, kadar osnovni motiv najde v vzorcih na prodnikih. Čeprav najdeni motiv likovno predela in ga kompozicijsko umesti v slikovni prostor, ostane z naravo povezan tudi tako, da je na sliki iz enakega materiala kot v naravi – iz kamnine.

slika iz peska Stanke Golob

Slike in objekti, pri katerih uporablja steklo, ogledala in svetlobo se le na videz oddaljujejo od drugih tem in motivov. Navsezadnje je glavna sestavina stekla kremenčev pesek; prodniki in pesek pa se oblikujejo v prozorni vodi, za katero so značilni tudi lom svetlobe in zrcalne podobe na njeni površini. Vsi ti elementi so v teh umetniških objektih uporabljeni na nov način, tako da ustvarjajo zanimive vizualne in likovne učinke. Gledalca presenetijo s kubistično razčlenjenim prostorom in simultano pomnoženimi pogledi na motiv.
Slikarsko ustvarjanje Stanke Golob je že toliko poznano, da se zdi kar odveč omeniti njeno specifično slikarsko tehniko slikanja s peskom. Tehniko, ki jo je sama razvijala, obvlada skoraj do virtuoznosti. V slovenskih rekah in potokih je uspela najti pesek v bogati paleti barvnih odtenkov, ki ji omogočajo pretanjeno barvno in tonsko niansiranje, s katerim dosega lirska razpoloženja krajin, kot tudi duhovno izraznost abstraktnih vsebin.

 

 

 

Naj se še sprašujem? (prosta poezija)

Petek, Februar 20th, 2009

Naj se še sprašujem?

(prosta poezija)

glasbena podlaga: Flashdance - Love Theme

http://www.youtube.com/watch?v=dGjk8JPu-Ns

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

img_5014.JPG

priložene slike iz peseka Stanke Golob

Tako lepo mi šepetajo besede,
ko te začutim v sebi.

Tisti božajoči glas,
tista pesem,
ki sega globooko …
globooko vate.

Za vedno bi želel ostati v njegovem objemu.

Mar sem to jaz?
Mar sem res jaz?

Tako drugačna sem?
Čisto drugačna …

Ne.
To sem jaz,
tista praava jaz …
kadar se dotikam svojega sonca.

In on?

Le kam vodijo njegove poti?

Kje se je naučil
tako lepo peti?

Kdo mu je dal v roke
intrumente sončnih bogov?

Kdo ga je učil igrati
na strune ljubezni?

Naj se še sprašujem?

Ali pa le zatisnem oči
in se prepustim … 
samo prepustim …
božajočim dotikom
prelepih sanj.

img_5856.JPG

Priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje
poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.
 

 

 

Poljub za Valentina (prosta poezija)

Sobota, Februar 14th, 2009

Poljub za Valentina!

glasbena podlaga:The Song of the Sun - Mike Oldfield

http://www.youtube.com/watch?v=Yt1tTWFDch0 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

img_5471.JPG

(podarjena fotografija - avtor noče biti javen)

Morda pa s poljubom
izvezem ta stih,
da z jutrom dotakne
se ustnic mehko.

Le tam naj počaka,
se vanje stopi,
še preden se s soncem
zbudi Valentin.

Da znova dišalo
za jutri … v nekoč …
bi cvetje ljubezni,
čez širno nebo.

***

(haiku)

Najlepše pesmi
še niso napisane.
Tukaj sem in bom.

Otroške duše
cvet se odeva v belo.
Le prebudi ga.

 

 

Nihče ne bi smel biti sam! (prosta poezija)

Četrtek, Februar 12th, 2009

Nihče ne bi smel biti sam!
(prosta poezija - rime)

 

glasbena podlaga: Maksim Mrvica - Somewhere in Time

http://www.youtube.com/watch?v=YkKue_MEnkk

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem) 

rotation_of_imgp3542.JPG

slike iz peska Stanke Golob 

Nihče ne bi smel biti sam,
odslužen v času - ves bolan;
loviti zrak,
poslednji dah,
v čakanju konca
piti strah.

Pa vendar tam …
kdaj glas ječi,
na tleh osamljen obleži;
utrip počasen,
bleda kri…
Nihče ne zmeni več se zanj.

Nihče ne bi smel biti sam,
zatavati na drugo stran;
v puščave gluhe
brez besed,
zazrt v temo,
v prazen svet.

Pa vendar tam …
se kdo lovi,
V blodnjaku duša se gubi;
izhod iz mraka,
išče si…
Ne vidi več svetlobe dan.

Nihče ne bi smel biti sam,
iskati v srečo si zaman;
z zaupanjem
prepoln darov,
potisnjen
v brezizhoden rov.

Pa vendar tam …
kdaj kdo ihti,
osamljen v množici ljudi;
zaznamovan
pod sodbami…
Pogledi hladni zrejo vanj.

***

Nihče ne bi smel biti sam,
dokler si v sebi zdrav … močan;
ljubezen daje,
boža te,
s toplino sega ti v srce.

Pa vendar nam …
se kdaj zazdi,
trenutek nam zapre oči;
ne vidimo
kako blešči
se svetli sonček zanjo … zanj.

 

****************************************

img_3691.JPG

 

Priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje
poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.
 

 

 

Tako blizu si mi (prosta poezija)

Ponedeljek, Februar 9th, 2009

 

Tako blizu si mi

(prosta poezija)

glasba: Goran Bregovič - instrumental

http://www.youtube.com/watch?v=E4pWNQac51k&feature=related 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem) 

img_8091_b_.JPG

slike iz peska Stanke Golob 

Tako blizu si mi,
ko me smeh tvoj zadene
in svojimi žarki se v meni izgubljaš;
ko z jasnih oči
se v sinjino razlivaš
ter barvaš širjave
z azurno vedrino… 

 
Ne znam vseh občutkov 
preliti  v pesem;
teh čustev kipečih,
ki mi v jutra dišijo… 

A, ko sreča me vzame
in me k sebi privija,
ker vse bolj se širiš po mojem telesu;
ko čutim drhtljaje,
pomladne dišave,
kjer vsa se narava,
s teboj mi poklanja…

Ne znam vseh občutkov
preliti v pesem;
teh čustev kipečih,
ki mi v dneve žarijo… 
 

Ker preveč je vsega,
da bi zmogla ujeti,
ta čudež življenja le v nekaj besedah;
ta spev harmonije,
ki raste iz duše,
ko name polagaš

ljubezen brez konca.

Ne znam vseh občutkov
preliti v pesem;
teh čustev kipečih,
ki v nočeh se zlatijo…

Le delček od vsega,
da objame te polnost,
darov ki me dvigajo vse tja do raja;
vsaj košček dam sebe,
da slišal bi glasbo,
ki v meni utripa
in poje le zate.

******************

2008-09-21_013.jpg

Priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje
poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.
 

 

 

Po dežju bo grelo sonce (prosta poezija - rime)

Sreda, Februar 4th, 2009

Po dežju bo grelo sonce
(prosta poezija - rime)

Secret Garden - Sleepsong

 http://www.youtube.com/watch?v=sE-pYfPmb7c&feature=related 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

img_4668.JPG

priložene slike iz peska Stanke Golob 

Mirna, tiha,
čudi polna
je ta noč, ki me objema…

A ne da mi še zaspati,
tisti nagajivi škrati,
ki so vame se vselili,
ko v oči se tvoje stapljam …
me držijo še pokonci.

*

Božajo me
in šepetajo,
naj ostanem vse do jutra…

Sliši z rajskega se vrta,
da je pot do te odprta,
saj ta pesem, ki je v meni,
ko se iščem v tvojih vzdihih …
spelje me na rimske ceste.

*

Njih utrip,
ki me prevzema
in poganja moje žile…

Ko med tvoje zlate niti
dam se vsa … prav vsa oviti,
ker srce »tik tak« zapoje:
“Naj se zvezdice prižgejo.
Le verjemi znova vame.”

*

Drobnih iskric
ti nasujem,
ki se v meni lesketajo …

da ljubezen, ki v njih biva:
Mirna? Tiha? Ne! Vsa živa …
bi dehtela vse do tebe,
mehko sedla ti v naročje
in se v njemu pocrtljala.

*

Sprejmi
te darove male,
v krilih razigrane duše…

Pa četudi kdaj žgečkajo,
s tvojim noskom se igrajo
in te dražijo s peresi,
čisto malo, v srkbi zdravja.
Če boš kihec … se ne jezi.

*

Ker to bitje
ne ugaša,
pa četudi kdaj utihne …

in na tla se tja uleže,
svojim solzicam ustreže,
da bi zrlo v lepše dneve,
ko zavest se vanj ujame:
Po dežju bo grelo sonce.

*****************************************

2008-09-21_006.jpg

Priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje
poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.

 

 

Ne daj se ljubezen! (prosta poezija)

Torek, Februar 3rd, 2009

Ne daj se ljubezen!
(prosta poezija)

glasbana podlaga: Till Savannah My Love

http://www.youtube.com/watch?v=pFNGuZ5412o&feature=related

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je pisano besedilo)

img_6507.JPG

priložene slike iz peska Stanke Golob

Ne daj se ljubezen!
Tvoj svet nima konca…
Pred tabo so polja
s cvetjem postlana.

Le vase pokukaj,
odpri srčna vrata.
V njem skriva se sonce,
ki v svet bo sijalo.

Ne daj se ljubezen!
Ne išči se v maju.
Ne čas ne daljava,
ne vzame ti žara.

Le vase pokukaj,
kjer čudež se skriva.
Iz tebe spočeto
je vsako življenje.

Ne daj se ljubezen!
Izbriši vso žalost.
Od vekov na veke
prižigaš svetlobo.

Le vase pokukaj,
kjer sreča se boči.
Pod njenim so lokom
vse tvoje dišave.

***

Zgoraj priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob
(več o njej pa v spremnem besedilu)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.

MEHKE STENE

2008-09-21_014.jpg

Ustvarjanje Stanke Golob je neločljivo povezano z naravo, ki jo prikazuje v njeni neokrnjeni podobi. V skoraj dvajsetletnem kreativnem obdobju, v katerem se je neprestano izobraževala na različnih likovnih tečajih, je ustvarila več tematskih sklopov, posvečenih dolinama Soče in Bače. Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja tudi specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.V likovnem opusu Stanke Golob zasledimo tako stvarne upodobitve gorskih pejsažev kot tudi podobe nadrealističnih krajin, obogatenih z geometrijskimi liki in abstraktnimi elementi, ki poudarjajo drugačno prostorsko razsežnost.Slikarkino željo po globljem raziskovanju perspektive in prostorskih učinkov na dvodimenzionalni površini izražajo tudi samostojni geometrijski liki, ki jih premišljeno razobesi po galerijskem prostoru. Samozadostne, svobodno preoblikovane geometrijske strukture, ki »mehčajo« trdne stene in iluzionistično razširijo dejanski prostor, vabijo gledalca, naj pogleda onstran prevladujočih prostorskih omejitev.Posebno poglavje v raziskovanju tridimenzionalnih prostorskih učinkov predstavljajo prosto stoječi objekti, sestavljeni iz steklenih plošč, zrcal in peščenih motivov, ki s pomočjo umetne luči ustvarjajo spremenljivo igro svetlobe in senc. Senčne podobe, ki se izrišejo na stenah, so bežne in neoprijemljive, vendar gledalcu nazorno prikazujejo, kako avtorica dojema življenje in človekovo naravo. V njenih zadnjih delih pravzaprav opazimo povečano zanimanje za upodabljanje človeške figure, ki se pojavlja bodisi v svoji realni podobi bodisi v stilizirani obliki, s katero zaznamuje prisotnost inteligence (višje sile) v naravi. Realistične upodobitve rečnih strug oživljajo personifikacije naravnih pojmov, ki spominjajo na bajeslovna in imaginarna bitja iz antičnih mitologij.Slikarska dela Stanke Golob so premišljeno komponirana in tako barvno kot kompozicijsko skrbno uravnotežena. Njena svojevrstna ustvarjalna tehnika je dovršena, pravo virtuoznost pa zaznamo zlasti v subtilni obdelavi barvnih prehodov in v modeliranju senc, ki jih izdela s peskom različnih barv in granulacij. Pridušena paleta naravnih barvnih odtenkov poudarja brezčasnost in lirično razpoloženje na kompozicijah, ki nam odstirajo slikarkin osebni odnos do Zemlje. V njenem delu začutimo jasno željo po iskanju enosti z naravnim okoljem, po vživljanju v naravo, ki obuja idejo o romantičnem stapljanju človeka in narave.

spremna beseda:Nataša Kovšca