Tam pesmi so večne …
(prosta poezija - rime)
(nastalo kot utrip na strani Neikka-Neikko)
Mantovani & Orchestra - Edelweiss
http://www.youtube.com/watch?v=QGJBexdvfUA&feature=related
(ne gre za priredbe in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)
slike iz peska Stanke Golob
Napolni praznina se z žarki veselja,
ker svetla je solza pojila zemljo;
na golih puščavah bo zraslo življenje,
nov čas se bo vpel pod svobodno nebo.
Le prah, ki je padel na sončne platnice,
zakriva vsebine in žar ki v njih sije.
Ko znova se dvigne na krilih resnice,
bo človek spregledal in našel svoj smeh..
V lepotah se skrivajo smisli za jutri.
Tam sveti prihodnost … še sanje so srečne.
So v srcu in duši, ne bivajo v putri …
kjer poje ljubezen - tam pesmi so večne.
********
Četudi kdaj joče,
se nasmehni bližini.
Srce je toplo.
******************************
Otvoritev razstave
OB SOTLI IN SOČI
bo 17. 7. 2009 ob 18h
v dvorcu Strmol v Rogatcu.
Na ogled bo do 5. 8. 2009 vsak dan
razen ponedeljka od 10h do 18h.
Vljudno vabljeni
Stanka Golob: Prostori iz peska
**********************************************
Posebno lepe misli, poezija, rime, ki so se rodile naknadno pod komentarji tega bloga:
VILINČEK pravi: Avgust 5th, 2009 at 1:58 popoldne e Nasmeh na obrazu …
za jutri in včeraj.
Navihanih misli …
ob tebi še zmeraj.
Pod soncem te najdem,
v valčkih veselja …
ko s sojem srebrnim
pokriva se želja.
Da bi se v ljubezni
ti pisala knjiga,
na rajskih otokih
naj dan tvoj prižiga.
niko pravi:
Avgust 5th, 2009 at 9:07 popoldne e
Dolgujem ti pesem,
to prav dobro vem:
naj pesnim al’ kuham,
oboje ne vem.
Po včerajšnji moči
je treba kaj jest,
sicer se prav kmalu
bom spet začel trest.
Želodec je večji
od srca gospod,
prav hitro odvadi
te srčnih zablod,
nikoli ne hodi
po poteh prest,
če lačen je, prazen
in hoče kaj jest.
VILINČEK pravi:
Avgust 6th, 2009 at 9:54 dopoldne e
Mi nič ne dolguješ,
ne bova tako.
Če volja je v tebi,
svobodna naj bo.
Dovolj je, če prideš
me kdaj požgečkat.
Če smeh mi prineseš,
že brusim podplat.
Zakaj pa podplate?
Mar hočem zbežati?
Morda pa celo
tam za tabo zdirjati?
Ni važen zdaj razlog
ga v kotu pusti(ma)
A kdaj se dogaja,
je kriva le rima.
niko pravi:
Avgust 6th, 2009 at 10:52 dopoldne e
Oj, Vilinček rad vse skusi,
še kako se pete brusi,
kako se žgečka podplate,
da so čakre bolj bogate.
Oj, Vilinček rad vse skusi,
le da lahko jezik brusi
in z besedami opleta,
da je zadovoljna četa.
Oj, Vilinček rad vse skusi,
vse preveri, vse preskusi,
kadar firbec ga vzdigne,
poje, žvižga, prdi, rigne …
Oj, Vilinček ne zameri,
če ni vse v pravi meri:
ne ritem, rima, ne vsebina
in če sem pripeljal do plina.
Oj, Vilinček, ostani zdrava,
da ne boš kam odpeljala,
pesmi so pač na obroke
in spominjajo na otoke:
eden tu in drugi tam,
otočje ti na koncu dam,
ko prenesem vse do tebe,
naj te greje in ne zebe.
VILINČEK pravi:
Avgust 7th, 2009 at 1:44 dopoldne e
Joe Cocker - Unchain my Heart
http://www.youtube.com/watch?v=Wr-XlnZalWQ&feature=related
Praviš, da sem radovedna?
Ali misliš s tem poredna?
Ne ne bom zato jokala!
S čim pa bom izkušnje brala?
Treba je še kaj izkusit
in na sebi preizkusit.
A če je možnost, da izbiram …
Lahko na tebi demonstriram?
Praviš, da sem jezikava!
Mar je res v tem težava?
Naj pustim da trd postane?
Bi šla mimo … A me gane!
Bom odprla to poglavlje.
Le skrbim za svoje zdravje,
telovadba mu ne škodi!
Berem dalje … Sram te bodi!!!
Kaj da delam? Kaj tu piše?
Tale pesem se pa briše.
Hitro vse nazaj poberi,
s čisto vodo me operi.
Da bom svetila kot včeraj …
Naj ti jasno bo za zmeraj!
Le kak kupček kdaj poderem …
Niti prdam … niti serem. 
Plinovodi vzdrževani,
vsi vetrovi so ubrani,
uglašena vsa pihala,
dirigent pa vedno gala.
A si mislil, da ga fušam?
Ravnokar jih preizkušam.
Kar ušesca sem prisloni …
Sami čisti »nizki« toni!
In če nos še sem primakneš,
se še duheca dotakneš.
Ne verjameš? Ni ti treba!
A, kaj če velika je potreba???
Ne!« Dovolj je te kulture!
Bom iz molov šla na dure …
Druga glasba … drugi zvoki,
če papir je že pri roki.
Vse obrišem, da bo čisto …
Nočem še na črno listo!
Še operem z bistro vodo,
tudi nočno to posodo.
Tam pod posteljo jo skrijem,
roke z žajfico omijem.
Znova sem svetilnik teme,
v zrak razblinim vse probleme.
V šala la la - se pesem poje,
sem ga žgala kar po tvoje.
Vdahnila dišav jim olja,
da te vzame dobra volja!
V nje naročju so lepote,
naj čim večkrat pride pote.
Tudi jaz kdaj vanj´ga spležem,
z veselo dušo se povežem.
niko pravi:
Avgust 7th, 2009 at 1:20 popoldne e
Vem, Vilinček, spet zamujam,
a ne cmerim se, ne kujam,
so nabrali se opravki,
ki so v življenja malhi:
včeraj sem za ribičijo
zbiral razno tumarijo,
nisem spravljal se na draft,
ne škropil 3-’menski taft
si na zredčeno pričesko,
sem pa pridno polnil vrečko,
škatle sem napolnil s črvi,
rezervno obleko, če z brvi
se v vodo bi prevrnil,
ne bi moker okoli blodil,
rad bi suh po svetu hodil.
Za ribe vabe sem pripravljal,
da uspešno bi nastavljal,
pravi ribič je bedak,
ure mu gredo v zrak.
Če pa s sabo vlačiš psa,
dela je za tri, ne dva,
ko pes lova ne obvladuje,
se prevečkrat psovka čuje
in da ne bi drugih davil,
rad vem, kaj bom kje pograbil,
s čim probleme reševal,
da ne bom preveč ga sral.
Danes bil pa lep je dan,
z dobrim lovom okrancljan,
pesa ornk je zaspana,
riba pa sosedu dana,
kakorkoli se že sliši:
rib ne je nihče pri hiši.
niko pravi:
Avgust 8th, 2009 at 11:36 dopoldne e
MALO KLINČKA ZA VILINČKA
Med kuhanjem je dosti časa,
ko se dinsta mesna masa,
ko meseno se umuje
in kuhalnica se čuje.
Ko se jokaš ob čebuli
in ne ob babnici, ki tuli,
najbolj čudne so skrbi,
da se kaj ne prismodi.
Ko treba pazit’ je na sol,
po svoje mesek gre surov,
vleče te na druga pota,
da dobrota je sirota,
da še kje drugje se meša,
stiska, gnete, stepa, preša,
da kopica je stvari,
ki se kje drugje godi.
Da v drugačni pač posodi,
lahkó se dedcem krasno gódi,
če pa tam se prismodi,
jed dolgo več nam ne diši.
Treba pazit je na klinček
in kaj z njim počenja mlinček,
ga mehča in kam ga trpa,
kdaj do konca ga izčrpa,
pa kako dekle ga gladi,
da se dobro z njim osládi.
Ko revček enkrat se zaslini,
ga zakona dobijo mlini.
niko pravi:
Avgust 9th, 2009 at 8:22 dopoldne e
Daj, Vilinček, se ne trudi,
saj boš vedno v zamudi:
je pri vas preveč veselo,
da prijela bi za delo.
VILINČEK pravi:
Avgust 9th, 2009 at 10:32 dopoldne e
Naprtaš mi delo,
da greh bi storila?
Pred vsem svetniki
se bi pregrešila!
Je sedmi dan v tednu,
namenjen počitku …
Vso moje življenje
postavljaš na nitko.
Običaji, kultura,
tradicija, vera???
Še v knjigah tam piše.
Bila bi zamera.
Zatorej v nedeljo,
vilinček pobegne …
Da fruštik na mizo
in reče: BOG ŽEGNE 
niko pravi:
Avgust 9th, 2009 at 10:54 dopoldne e
Lahko je pri vas, ko Bog vse opravi,
če ni apetita, pa on ga popravi,
če kaj gre narobe, spet on je vse kriv,
da je slabo odrezal, še slabše zašil.
niko pravi:
Avgust 10th, 2009 at 7:44 dopoldne e
Ne gre življenje kot po putru,
a vseeno DOBRO JUTRO!
in DOBER DAN še za nameček,
pa še čist navaden 
Mimogrede še naj omenim,
da se v prozi sploh ne menim,
same čiste poezije zame so
in te norije.
VILINČEK pravi:
Avgust 10th, 2009 at 4:57 popoldne e
Ker že pesem mora biti …
Praviš mi, da nočeš prozo!
Pa ti dam vsaj kaj za piti
(pa čeprav sem kdaj tud` v riti)
eno dozo
dobre volje …
Tudi jaz sem jo užila,
da napolnim baterije.
kar ostalo pa pustila,
tam še zate … nič pokrila
ko zasije
JE `KOJ BOLJE.
Če želiš še kaj prinesem,
tisto kar pač danes kuham.
Res, da moj je dan bolj presen
A, da bil bi ne preresen …
Ko ponjuham:
Bo za silo.
A, če zdi se lahka hrana?
Le skrbim za ravnovesje.
Zelenjava ni postana,
čisto sveža in oprana
za črevesje
je zdravilo.
niko pravi:
Avgust 10th, 2009 at 5:34 popoldne e
Kadar mačke ni pri hiši,
takrat so prav glasne miši
in ko šefi odletijo,
vsi se tički oglasijo,
ko pa vrne se golazen,
glas je tih in ton je prazen,
vsaka miš čaka v vrsti,
nobene ne srbijo prsti.
Za danes sem dovolj zasral,
ko sem nož v roko vzel,
da še bolj ga bi izkusil,
najprej sem dobro ga nabrusil.
Zdaj pa merim, se mi zdi,
koliko imam krvi.
VILINČEK pravi:
Avgust 10th, 2009 at 10:26 popoldne e
YOU GOT IT” By BONNIE RAITT + QUOTES By NEVILLE GODDARD
http://www.youtube.com/watch?v=YZ-W1yUXsws
Naj se vržem v korito,
kot solata se namočim.
Precedim se skozi sito,
preden solze spet potočim.
Ker vse tisto kar zdaj berem …
Kaj na to mi je poreči?
Naj ime si vsaj operem
preden pojdem v noč to leči.
Že v prvem tam razredu,
“nimb” na glavi se zasveti.
Slavnih kuharjev po vzgledu,
dali so mi ga pripeti.
Pa ne reči, da se hvalim!
Če že v sami kdaj sem špici,
se bom vedno le z malim …
Le verjemi tej resnici!
A že takrat se zariše,
vso poslanstvo moje biti.
Pravijo, da v zvezdah piše?
Morala sem jim slediti.
Kuhanje ni mala šala.
Treba je nekje začeti.
Dve pokrovki – za tolkala,
iskre mogle bi leteti.
Vdana klicu iz narave,
spekla prvo bi potico …
Pa prišlo je iz višave,
naj se hranim z malo žlico.
Pa sem vzela kuhlo v roke.
Mar res rabim dovoljenje?
In če se nazaj obrnem,
z njo vrti se vso življenje.
Vse pomešam in zamešam.
Je realnost? Domišljija?
Je zavestno … nezavestno,
testo gnete se in zvija.
Brez recepta po okusu,
kdaj dodam le malo kvasa.
Še premesim … dam počivat,
vzhajala čez noč bo masa.
Zjutraj le še v peč postavim,
da po svežem bo dišalo.
In še preden se predramiš,
te pod noskom bo žgečkalo.
Da iz leve tja na desno,
vrže te na pravo nogo.
Če nasmeh bo na obrazu,
ti postrežem še s prilogo.
VILINČEK pravi:
Avgust 13th, 2009 at 12:25 dopoldne e
Tam na belih oblakih
potuje tvoja duša.
Kot ptica neba.
lea199 pravi:
Avgust 13th, 2009 at 3:10 popoldne e
Skozi poletje je
sonce se podalo, ni
žgalo le sijalo.
