Lahko se pohvalim …
(prosta poezija - rime)

(malo dobre volje, malo romantike in še kaj… � )

Vaya con dios - Don’t Cry For Louie

http://www.youtube.com/watch?v=tgUyDhwDFdU&feature=fvw

fotografija: Matevž

**

(avtor: VILINČEK)

Včasih težko je življenje,
težke misli,
težek hod …
Pod odejo bi se skrival,
a žal moraš spet na pot.
Nič ne čaka …
ura bije …
Služba kliče:
” VSTANI ŽE!!”
Čisto malo …
Vsaj še malo …
Kaj je to usmiljenje?

So kanali zamašeni,
v grlu se je vžgala peč,
Mali smrkelj ti nagaja …
Mar ga moraš vase vleč?

Ko lahko bi vsaj počasi
se zazrl v novi dan,
pa nihče te več ne “špara”:
A, da bi se “šparal” sam?

Iščeš, iščeš vse načine,
a še bolj ti čas brzi.
Vsaj sekundi
bi poklonil
tiste male radosti.
Kar pač tebi
je poznano,
da te ne odnese plaz.
Rad bi tekel vsaj ubrano,
če že moraš dat` na gas.

Če predolgo premišljuješ;
te odnaša sem in tja.
Kar naenkrat se utrne:
Tudi sonček se smehlja.
Tja na lička ga obesi
in se mal` považi z njim.
Smehec s šmrkcom se bo bratil,
jaz pa v sebi zaživim.

Čisto malo sem lesena
in iz vaje …
Kar je res.
Bi počasi …
pa ne dajo,
a povabim vas na ples.

Pravijo,
da tanko piskaš,
ko te vse bolj stiska čas.
A če sebi zdaj prisluhnem?
Se oglaša kontrabas.

Po debelih strunah tolčem?
Le na slabem glasu sem …
Kar pač pride skozi grlo:
Nisem kriva …
Vam povem!

Zjutraj glava b`la je težka,
a mi znova luč brli.
Tista mala drobna svečka,
ki iz noska mi visi.

Kmalu …
kmalu …
se poberem,
sem že našla v sebi lek.
Pol si zdravja že vrnila,
ker poslušam stari rek.

**

avtor: BIN

Berem, berem, ne verjamem!
Vilinček zjutraj je zaspal?
Celo noč ni nič zalegel,
le kako potem bo vstal?

V grlu praska, iz nosa teče,
nič ne vleče ga na plan.
Vendar mora, ni umika,
Zjutraj, pridni išče dan.

Malo škripajo zavore,
malo se za njim kadi,
a se kmalu k sebi spravi
in po delu odhiti.

Zunaj se za hribom skrita,
svetla krogla zasmeji.
Skozi krošnjo brž pokuka …
Fuj, iz noska ti visi!

Tenko piska kogar stiska.
A Vilinček je junak!
Strašni medved, brunda brunda,
skozi grlo poje zrak.

Hej vi smrkci in Smrkete!
Vi kurjači suhih ust!
Brž pospravite nesnago
in pojdite na dopust!

http://www.youtube.com/watch?v=-q7CedD7Eg8 

****************************
avtor: VILINČEK 

Lahko se pohvalim
še vedno sem smrklja.
Mi leta ne vzamejo
smrkavi svet.
Je treba trpeti,
pa vendar se splača.
Še pride ti PRINC,
tja pod okence pet.

Res bližje ne upa,
je tako življenje.
So smrkavi škrati
nemirni preveč.
Se kreše pod njimi,
da iskre letijo.
Divjajo, žgečkajo …
Ne gre jim uteč.

Veseli obiskov,
so vsake bližine.
Morda pa zato,
sem jih k sebi spustila?
Le kdo bi se mogel,
tej sreči upreti …
Jim dala bom čajček
in toplo zavila.

**

avtor: BIN

Na spolzkem terenu
se lojtra spodmika,
da blizu ne more
kraljevski mladič.
Priplaval iz daljave
bo zvok serenade,
v veselje, tolažbo…
le tebi – brez prič.

Prišel bo med škrate
ko luna se dvigne,
ne bo jim dopustil
več ščipanja v nos.
Le nežno, prav nežno
te smejo pobožat,
čeprav so nemirni,
veš, princ jim bo kos!

Še vedno boš smrklja,
navihana, lepa.
S čajem … in s srcem
boš grela naprej.
Ne bo več ovire
podstavljene sreči,
princeska in princ…
In ljubezen brez mej!

**

avtor: Vilinček

Bom lojtro držala,
če tla so prespolzka,
še kitice spletla
iz zlatih si las.
Čez okno jih vržem,
če ta se spodmakne …
Ne spletam jih zase
in le za okras.

Ker nočem da padel
bi s take višine.
Le tebi za varnost,
če šlo bi zares,
že šivam in polnim
ti mehke blazine,
iz bisernih puhkov
in svojih peres.

Prav vse bi storila
za svojega princa.
Previdno pripela
sem v dlan ta poljub.
Na ustne ga pošljem
da zdrav mi ostaneš …
Naj čuva te zlega
in tvoj bo kerub.

** 

avtor: BIN

Po zlatem pletivu
čez grajsko obzidje
se pnem proti oknu,
se pnem proti raju.
Nič več ne bojim se
globine, višine,
le srečo zasanjal bom
zate, za naju.

V pravljični sobi
dve pravljični bitji,
na mehkih blazinah
si bova postlala,
nad nama bo biserni
soj baldahina
nekje v daljavi
bo glasba igrala.

Mar noč bo prekratka?
Petelin že poje?
Že pravljični čas
se izteka, beži?
S poljubom priklenem ga,
vračam na usta,
kar davi posrkal sem
iz tvojih dlani.

**

Kam bi nesla svoj nasmeh?
(prosta poezija - rime)

Nastalo v prepletu VILINČEK - BIN

glasbena podlaga: Katie Melua - ‘If You Were A Sailboat’

http://www.youtube.com/watch?v=x25F3-sR2Yo

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

fotografija: lastna

avtor: VILINČEK

Na baržunu noč leži …
Čutim mehek njen smehljaj.
Njenih čudi blag izraz,
me odpira na stežaj.

Ni zidov - debelih sten …
Ne trdnjav brez oken - vrat.
Še obsegaš ves ta svet,
ki te gleda kot takrat.

Najdeš pot do vseh širjav …
V mojih je očeh pokaz.
Na gladini njih jezer,
se zrcali nje obraz.

Naj s teboj ga podelim …
ta opojni zrak noči.
Ne. Ne boj se. Ni teme.
Tam še vedno luč gori.

**

avtor: BIN

V gladki svili čar noči …
Drobne zvezdice migljaj.
Par bleščic v objemu las,
polnih prsi vroč dražljaj.

Odprta pot v utripu ven …
V istem hipu ženin – svat.
Vate je moj svet ujet,
si resnica mojih nad.

Mesec bo za hip obstal…
Noč bo utišala svoj glas.
Val morja objel bo čer,
rdeči ruj obarval Kras.

Saj veš, le tebe si želim…
Čarna lučka si v temi.
S seboj v nov dan ponesem te.
Tam na vzhodu se svetli.

**

fotografija: Matevž

avtor: VILINČEK

V meni tisoč je vprašanj,
a za vsakim slišim glas …
Tisti glas, ki me bodri,
ki je moji duši spas.

Vsak odgovor nosi ključ …
A kje najti pot do vrat?
Če razgrnem čad neba …
Mar za njimi je zaklad?

Tam se novi dan začne …
Vem … ker srcu ni mejaš.
Z njim življenje se bistri,
ko ga v sebi prepoznaš.

In vse bližje … bližje si,
ko zasvetiš se v očeh.
Več ne vprašam … Jasno je,
kam bi nesla svoj nasmeh.

Tja, na ustnice ga dam,
Tja … prav mehko ga spustim.
Ne postavljaj se mu v bran,
ker te rada vidim z njim.

**

avtor: BIN

Z izvirov tvojih se pojim.
S tvojih polj pobiram klas…
Bodiva si vsakdanji kruh,
moji moki bodi kvas.

V očeh nazrem odsev globin…
Nasmeh na ustnicah cveti.
S cveta biserni metulj,
v sončen dan naj poleti.

V prsih, tam je dneva čar.
Svetlo sonce, nežen sij…
Tam je mir in tam je slast,
nežno k sebi me privij.

V zvenu pesmi je pokoj.
Vse bogastvo novih dni…
S struno harfe tvojih ust,
duša v prsih zadrhti.

V izvir se blažen potopim.
S cvetne brazde srkam prah.
Na prsih tiho obležim…
Lutnjo pevec imaš v rokah.

**

Lepe misli, poezija in haku, ki so nastale med komentarji tega bloga:

Škratki v očeh,
na ustnicah nasmeh,
v srcu ljubezni ključ.

Najbolj od vsega …
(prosta poezija - rime)

(V prepletu VILINČEK - BIN)
glasbena podlaga: 

Harpo Marx - Everyone Says I Love You
http://www.youtube.com/watch?v=h7oZXt_71CE 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

(lastna fotografija)

(avtor: VILINČEK)

Ne bom te budila,
ko očke so trudne.
Ne bom te žgečkala s peresci nemira.
Le dih bom spustila pod tvoje odeje;
ga v soncu poslala,
da toplo te greje.

Nad tabo bom bdela,
da sladko bi snival.
Nad tabo se zlijem z azurom modrine.
Čeprav bi ne smela na ustnice speče …
za hip jih pokrijem,
kot srna boječe.

Da ne predramim hotenja v naju.
Da ne vzdrhtijo dišave opojev.
Težko jim ubranim,
ko hočejo tebe.
Še manj,
da podila
bi želje od sebe.

Ker v njih zaživijo nadčutni svetovi.
Ker v njih si prvine življenje odkriva.
Vsi čuti letijo
v čarobnosti njega
Želiš,
da ne mine …
si najbolj od vsega.

**

(avtor: BIN)

Prihajaš mi v sanje,
kot pesem škrjančka.
Prihajaš kot zvezda v noči poletja.
Zbudijo se strune na goslih v tišini,
lovijo se sanje
v vesolja globini.

Kot val me objameš,
v samotnem zalivu.
Kot roža odpiram ti brazdo opoja.
V snu dih me izdaja, srce zatrepeče,
ustne prislonim,
napijem se sreče.

Tiho, potiho, nikar me ne zbudi.
Tiho, nalahno privzdigni odejo.
Zasanjaj ob meni
do jutra spokojno
spokorno odeta
v tančico prosojno.

Ne bova iskala se v večnih resnicah.
Ne bova prižigala svečke v spomin.
Dva bela metulja
v mavričnem dnevu
drug drugega
bova lovila
v odsevu.

**
Želela bi peti
pod oknom ljubezni.
želela v zavetju bi tvojem ostati.
V zarji rdeti, ko jutro se zbuja,
da tvoji blazini …
bila bi ne tuja.

Le nate bi legla
ob hladnih večerih.
Le nate bi dela nebesne svetlice.
Morda ne dosegla bom prsi tolažbe?
A vsaj, da se grela …
v prelesti bi glasbe.

Četudi pustiva kdaj solzice dnevu.
Četudi se vdajo in sprimejo v mrazu …
prav kmalu vzletiva,
ko pesem kraguljčkov …
zbudila bo v naju
sen snežnih metuljčkov.

Prav kmalu objeta s poljubom na ustnih.
Prav kmalu zapojem pod tvojimi prsti.
V dišave odeta,
še bližje kot včeraj …
v naročju bi tvojem
ostala za zmeraj.

**********************************************************

Posebno lepe misli in pesmi, ki so nastale naknadno ob komentarjih:

Dragica pravi:

Draga Vilincica, prisla prebirat tvoje in binove pesmi v navezi.
Zelo ljubece in zelo hrepenece se prepletajo verzi z veliko ritmicne spevnosti.
Vse dobro se pri nadaljnjem ustvarjanju.

Matevž pravi:

pot z znojnega čela. Trenutki, polni želja, človeške ljubezni, hrepenenja in radosti.
In v takšnih trenutkih se zableščijo biseri nekje globoko v srcu, ki jih predrami poljub človeške topline.
Hvala obema za vajino ustvarjanje!

kodele pravi:

Čudoviti verzi!

aleks pravi:

“Vsi čuti letijo
v čarobnosti njega
Želiš,da ne mine …
si najbolj od vsega.”

mmmm…

tokrat pa nezatipkano

***

avtor: BIN

Spomini

Prižgali smo svečke na vaših grobovih,
v objemu granita, nad kupčkom kosti…
Budili spomine v nekdanjih domovih,
vsak svoje spomine, nas »drugih ljudi«.

Zaprta v grobovih ležijo telesa,
a duh je odplaval, dopolnil svoj čas…
Ta v večni počitek, spet drugi v nebesa,
le drobni sledovi ostali so v nas.

Prisluhnimo živi… v molitvi – tišini,
tem drobnim sledovom vseh vaših duhov.
Naj najdejo pot med razuma spomini,
vsaj bledi prebliski vseh vaših svetov. 

Kadar te življenje Ljubi
(prosta poezija - rime)

(moji dragi Nagajivki)

glasbena podlaga:
20 String Harp Guitar - John Doan

http://www.youtube.com/watch?v=eSypqOGqH38&feature=related 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

(lastna fotografija)

Ne DVOMI kadar te življenje
LJUBI, LJUBI …
te toplo greje
in te boža s poljubi.
Podvomi raje
v črne sive težke čase,
v oblake takrat spleti svoje sončne klase.

***

Naprej še tvoja vedra duša
naj nas hrani …
OBČUTKOV lepih
se nikdar naš svet ne brani …
ko radoživa vsa
prihajaš nam naproti:
Lepo se najti je s teboj na isti poti.

Zapluti v pravljico,
jo v sebi DOŽIVETI .
Čeprav razmišljam kdaj:
»Težko je to DOJETI!?«
A že si tam nekje …
v opravi vsej bleščeči.
Prihajaš k meni princ …
Spoznam te v svoji sreči.

Ne Vem kaj krivo je?
Ne vem? Ker vse ne štekam!
Spet kdaj v omamo padam
in se opotekam.
Razum po svoje gre,
se klati z domišljijo.
Kar kmalu z njo zabredem v novo melodijo.

ZAVEST mi pravi:
Brž se dvigni z nezavesti!
Iz HOLIZIRANJA
bi mogla čuda splesti …
Še SI, še SEM, še SMO
kot vsi ostali drugi…
Vsi srečni … kadar nas življenje LJUBI, LJUBI.

*************************************

V BREZČASJU
(haiku)

 Haiku in poezija,  ki so se rojevali kot lasten utrip
oz. tudi kot utrip ob branju poezije svojih prijateljev
in se kasneje prepletali in spletali med sabo z ostalimi soustvarjalci 
v brezčasju časa.

avtor: VILINČEK

Ti mi poklanjaš
to noč, ker čutim tako.
Dragulji v očeh.
***
Še vedno lahko
narišem mavrični lok.
Vračam se k sebi.
***
Kapljice neba
na sončnih strunah glasbe.
Moje zavetje.

*************

(na strani: Neikka - Neikko)

Večne pesmi se
vedno vračajo med nas.
Za danes in jutri.

Dovoli jim, da
sežejo v tvoje srce.
Odkril boš svoj svet.

Učiti se iz
njih in se bogatiti.
V svetlobi duše.

Malo bitjece,
ki nosiš sonce v očeh.
Žarki ljubezni.

***

(na strani: Vlatka)

Harmonija, ki
je razsvetlila to noč.
Ker čutiš svoj dan.

Kaj si želeti,
kakor lepoto njega?
Moraš verjeti.

***

(na strani Neikko - Neikka)

Umetnost v vseh
barvah ne glede na čas.
Živ utrip duha.

Kapljice srca
pozvdignjene v nebo.
Ker ni le pesem.  

************

(na strani:Lea)

V drvenju časa
poiskati brezčasje.
Je to umetnost?

Hitimo, da bi
lahko užili svoj čas …
Lepih trenutkov.

(na strani: proste poljane)

Tako živ in lep
je svet, ko se mu predaš.
Čutna narava.

********************

avtor: BIN

Tako pusto je
izropano svetišče.
Priprimo vrata.

***

V zaupanju je…
tudi trpljenje lepo.
Odprimo srca.

Ne odpiraj vrat
trpljenju in žalosti.
Dar je ljubezen.

***

Skriti zakladi
v hramu srečnih oči.
Bogastvo srca.

*** 

Mal` sumljivo nam mežika
in še z rogeci grozi …
Če nas z malo vil`co špika,
se morda mu oprosti?

A, da vzell bi si veliko???
Pihnem mu v vražji rog.
Z eno v`lko svetlo piko
mu pobelim črni blog.

**********************

avtor: BIN

V vratih tiči ključ.
Trpljenje je berač,
ljubezen ključar.

*****************

avtor: Dragica

let verzov
neznanka ob oknu
zajame zrak

*****************

avtor: BIN

vse poti so prave
iščem kažipot
prekletstvo svobode

***

Odkrijva oči.
Bogastvo je za njimi.
Iz srca raste.

********************

Tista v`lka svetla pika
v temno noč prinaša luč,
se poblisne, kot da slika,
v sliki vidim sreče ključ.

Čisto zadaj se v oblaku
svetlih zvezdic skriva princ.
Prepoznam ga po koraku,
to ni princ, to je Vilinc!

********************

avtor: Vilinček

(na strani: Aleks)

Slišim utripe.
Most, ki ga je gradila
ljubezen dveh src.

**************

              (na strani: Aleks in Domen - kot utrip ob poeziji)

Brezčasni stihi
se zlijejo z življenjem.
Živiš jih v sebi.

**************

avtor: nagajivka

~~~

Večnost … je … traja …
brez časa … konca … kraja …
ostaja v tebi.

**
(vilinček)

Ponesi me tja …
Neusahljiv je izvir
njene večnosti.

**
(nagajivka)

Ko melodija
postane ti … in ti
postaneš pesem.

**
(vilinček)

Tvoj glas in moj glas.
Začutim te neskončna
pesem v srcu.

**
(nagajivka)

V sebi jo živiš
poezijo izlito
v ‘atome’ čutov.

**
(vilinček)

Zvezde na nebu
in zvezde njunih oči.
Kakor vsemirje.

~~~

(nagajivka)

Čas se ustavi
s trenutkom spoja dveh duš
v en utrip srca.

**

(vilinček)

V njunem zlitju.
Veličastni prehodi
prostranih svetov.

**
(nagajivka)

Tam bi lebdela.
Izgubljena v brezčasju,
ujeta v poljub.

**
(vilinček)

Ujemanje in
znova osvobajanje.
Poljub na poljub.

 *************************

avtor: Nagajivka

BREZČASJE - ZA VSE ČASE:

V brezčasje ujeti so
trenutki
in dogodki …
prav posebni,
trajni, večni,
nepozabni,
taki …
klasično-všečni,
ki presežejo
vse čase.

Se v brezčasje zapisujejo
besede,
ki vsebujejo resnico.
Tisto … trajno, večno,
nepozabno,
klasično-všečno,
ki eone preživi …
seže čez vse
čase.

V brezčasje zarisujejo se
slike,
kot prikaz dogodkov,
z živo zgodbo v ozadju,
tisto trpko,
hkrati nepozabno-srečno …
klasično-všečno,
ki spaja bitja
skozi
čase.

V brezčasju pletejo se
stihi,
ki ustvarja jih življenje
in jih preslikava v pesmi,
da so večne,
kot povesti
tiste klasično-všečne,
ki privrejo iz globin,
kot pletivo
za vse
čase.

Brezčasje
napolnjuje glasba,
ki odmeva sinhronijo,
tisto polno,
trajno, večno,
ki napaja bit duha,
čutno, klasično-všečno,
ki dotakne se
srca
in preživi
‘moderne’
čase.

*************************
avtor: Nagajivka

Utrinki iz Firenc:

~~~
Nepotrpežljiv
podléga vonju krví.
Bojevnik David.

(Michelangelova znamenita marmorna skulptura - ‘Davidov kip’)*
~~~
Potep po mestu:
~~~
Dar zapuščine
v zibeli renesanse.
Srce Toscane.
~~~
Duh utopije
prisoten v reali.
Monumentalnost.
~~~
‘Santa Maria
del Fiore’ … impozanten
spomenik časa.
~~~
»Roža Marija«.
Odlika materinstva.
Poslednja sodba.
~~~
Stene oživé.
Freske v katedrali
zakladnica zgodb.
~~~
Kozmos v malem.
Lepota estetike.
Geometrija.
~~~
Osmerokotna
nosi samo sebe.
Gotska kupola.
~~~
Arhitektura
florentinskih palač.
Red harmonije.
~~~
Skladnost proporcev
»Idealnega mesta«.
Matematika.
~~~
Polkrožni obok
približa nebesni svod,
privzdigne tempelj.
~~~
Z nezemsko lučjo
osvetljena svetišča.
Ave! Zlati rez.
~~~
Zastane mi dih.
Vrhunska umetnost.
»Vidim«, torej sem!?
~~~
Nebeški prizor.
Gledam/mislim z distanco.
Moč doživetja.
~~~
V tej dimenziji
se misli pretvorijo
v popoln uvid.
~~~
Večna neskončnost
resničnejša od resnic.
Duh zahrepeni.
~~~
Izgine prostor.
V skladni povezanosti
izgine še čas.
~~~
Neopisljivo
občutenje enosti.
Stik z vseprisotnim.
~~~
Sfera vseh zaznav.
Duhovna istočasnost:
zavest brezčasja.
~~~

**************

avtor: Vilinček

(na strani: vodnarka)

Dragotinjice
spletene iz življenja.
Zaokrožen čas.

****************
(na prostih poljanah)

Tvoje tretje oko v
katerem gori sonce.
Naše vesolje.

***
Obsijan vodnjak
večnih izvirov sonca.
Z otroških oči.

***

avtor: Lea

Skozi vrata je
ljubezen priplesala.
Darilo sreče.

Zažarele so
oči v bogastvu sreče.
Sanjam lepoto.

***

Črna silnost,
v oblaku skrita sila.
Dež naliva.

V mlečnem pled
se dolina ogrnila.
Tišina jutra.

***

Draguljev sijaj,
hladno kamenje mrazi.
Kukam v spomine.

***

avtor: Vilinček

Ko vidim lepši
svet, zaplešejo luči.
Razsvetljena noč.

***

avtor: LEA

Srpasta luna
preko neba potuje.
Sanjam lepoto.

***

avtor: Vilinček

Noč je snivala
in pozlatila nov dan.
Žar privlačnosti.

**

Všeč si mi!
(prosta poezija: rime)

Almartino - Blue Angel - videoclip - Harp - Flute
http://www.youtube.com/watch?v=YZKvhwtq-2M&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

lastna fotografija

avtor: VILINČEK

Všeč si mi,
ko najdem te.
Ko najdem tisto …
kar že vem.

Z življenjem
ti naproti grem,
ker v njega dni
zapelješ me.

Čeprav bi rad pred mano skril.
A vidim, ko ves nežen mil
kot svilo greš čez moj obraz;
da se iz mene vsuje plaz …
besed.
Ne znam krotiti več svoj svet.
Ne znam ustaviti narav.
Morda sem zate divja plav?
A nisem duh in ne vojščak,
lahkoten plaven je korak …
za dva.

Da kriva sva?
Da kriva sem?
Ne jaz ne ti?
Morda nihče?

A všeč si mi,
ko najdem te.
ko najdem tisto …
kar že vem.

**********************

avtor: BIN

Všeč si mi,
ko me uloviš.
Ker že poznaš
vsak moj korak.

Zagrneš me
kot bel oblak…
da v soncu znova
zablestiš.

Razpiram ti svoj nežni cvet
ves sramežljiv in plah in bled,
da kot metulj bi sedla nanj
medico pila mojih sanj…
za dva.

V lepoti kril te prepoznam
v prhutu nežnem trepetam,
dolgo, predolgo bil sem sam.
Kot bakla zate zdaj gorim
iz tvojih ust si le želim …
besed.

Ne nisem princ
in ne junak,
morda ne tak,
kot me želiš?

A všeč si mi,
ko me uloviš,
ker že poznaš
vsak moj korak.

***

avtor: NAGAJIVKA

Vem …
že vem …
Že ves čas vem!
Ko iščeš me,
da najdeš me.

Pa saj veš kje …

Ja tam …
prav tam,
kjer si zadel me
v srce …
ko si z občutkom
čisto prvič
izgovóril
moje ime.

Všeč mi je …
A veš …

Že veš?
Že ves čas veš!
da tvoj šepet
doseže me.

Pa saj veš kje …
Všeč ti je?

Ja tam …
prav tam,
kjer čuvam ga …
in hranim kot svetínjo.
Tam …
kjer čisto prvič sva
drug drugemu
odprla skrinjo.
Tam kjer prvič,
čisto prvič
zrla sva v oči … obraz.
Tam …
prav tam …
kjer skupaj sva
poslúšala
utripa
glas.

***

 Posebno lepe misli, utrinki in poezija,
ki se je rojevala pod komentarjih tega bloga:

avtor: NEIKKA

preigrane strune
med prepihi zivljenja
ob bregu en sam coln

***

avtor: VILINČEK

Vetrič, ki kuštra
in znova češe lase.
Igrivi valčki.

Podaril si mi sončen dan
(prosta poezija - rime) 

The Nightingale - Deborah Henson Conant
http://www.youtube.com/watch?v=w6Wy4HBqJNQ&feature=related

(Ne gre za priredbo in niti ni besedilo pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

(lastna fotografija)

Podaril si mi sončen dan
Podaril si…
Morda ne veš?
Kot vem ne jaz
več s tvojih mrež.
In več ne znam …
Ker nočem vstran?

Čeprav se delaš, da si strog.
Čeprav se delaš …
vidim vse.
Kar rišejo
te ustnice,
ker vijejo se
v pisan lok.

Tam kodra se iz tvojih lic.
Tam kodra se …
da hočem BIS!
Navihan … čeden,
ko gre v vis …
kot z njim bi vela pesem ptic.

Postavim se mu naj v bran?
Postavim se …
Le kdo je kriv?
Če tvoj nasmeh
je nalezljiv …
in mi podariš sončen dan.

********************

Nastalo v komentarjih v prepletu
VILINČEK - BIN - NAGAJIVKA

***

avtor: BIN

Rad pod kresilom tvojim bil bi …
kremen.
Za vse ostale le navaden kamen,
neotesan, robat, v dno duše temen,
z dotikom tvojim vžigal iskro
plamen.

_________________________

V sivino jutra si prišla
V sivino jutra…
Žarek žgoč.
Prebila si
leden obroč,
zbudila spet…
utrip srca.

Odvrgel sem jeklen oklep
Odvrgel sem…
Saj veš zakaj?
Sprejemam te…
Ne nisi zmaj.
Princeska…
Greva na potep.

Naj te ponesem prek poljan
Naj te ponesem…
S krili ptic
v sinjino jutra
brez meglic…
Rodila bova
sončen dan.

Kadar sem sam, ko sva oba
Kadar sem sam…
Prav dobro vem,
ko svet bo pust,
otožen, nem…
V sivino jutra boš prišla.

********************

avtor: VILINČEK

Ne iščiva se tesnih in teminah.
Ne plezajva po hladnih sivih stenah,
Zapleši raje z mano po sinjinah,
ko tekla bo po tvojih … mojih venah.

________________________________

Če v kamen bi se spremenil?
Če v kamen …
bi ujel te vek?
Se v čas povrnem …
najdem lek,
da znova
bi se porodil.

Zvrtela bi kolo neba.
zvrtela bi …
V nazaj? V naprej?
A vidim sij.
Še svetiš v dej …
v globine
mojega srca.

Ne daj upihniti svoj žar.
Ne daj …
klesati se v spomin.
Je svet preživ
in midva z njim …
So prsi tvoje
moj oltar.

Na njih sem našla hvale spev.
Na njih …
molila bi še kdaj.
Ko združen
tvoj in moj bo raj,
v lepoto
se bo svet odel.

*********************

avtor: BIN

Poišči me, kjer zjutraj sonce vzhaja
Poiščem te v poldnevu, žarek vroč
V večer poglejva, v sonce ki zahaja
v Njenem silnem žaru preživiva noč.

________________________________

Še kamen zadrhti s teboj.
Še kamen…
ni več hladen, trd.
Mehak, sladak…
čebelji strd
ponudil se ti bo
v opoj.

Naj se vrti nebesni čas
Naj se vrti…
iz dneva v dan.
Z mehkobo tvojo
sem obdan,
omamna pesem…
tvoj je glas.

Naj bom spomin za daljne dni.
Naj bom spomin…
na dnu srca.
Igriv ranljiv
spomin za dva
in drobna lučka
za ljudi.

Molila bova k Njej vse dni.
Molila bova…
v skupni dar.
V solzáh, ne v krvi
bo oltar
v solzah sreče…
jaz in ti.

********************

avtor: NAGAJIVKA

Vklešejo spomini se v skalo
le trenutki,
od prefinjene umetnosti očarani,
prevzeti …
prepleteni med dogodke, doživljaje
in zadeti
od subtilnosti ljubezni -
v nje lepote
izvezeni.

~~~

Brišejo spomini se iz peska
le trenutki …
ki jih prvi val odnese
ali vetra piš zakrije …
saj, če vrezati hoteli bi v srce
do bolečine,
le plitvino bi dosegli -
harakiri
brez globine.

~~~

Plešejo spomini tja v večnost
le trenutki,
ki se zibajo v ritmu srcu lastne
melodije …
a v holizem potopljeni
in prežeti z znanim zvenom –
iz kaotike
v težnji
do ubrane harmonije.

****

Posebno lepe misli, utrinki in poezija,
ki se je rojevala pod komentarjih tega bloga:

avtor: LEA

Hip za nasmešek

Skozi odzvanjanje zvonov,
gre moj samotni korak.
Prebil se je žarek,
skozi kopreno sivine.
Žari v vlago ujet spekter barv.
Hip za nasmešek.

Kapljice

Izkapljalo se je nebo.
Otožne so trave.
Sklonjene
pod težo kapljic.
Difuzija svetlobe
daje upanje.

Čutiš? Jaz čutim!
(haiku) 

(lastna fotografija) 

Včasih igriv, a
znova tako umirjen.
Tvoj svet in moj svet.

V objemu toplih
sapic tvojega diha.
Nežne poteze.

****

Kadar zaslišim
čarobno glasbo stihov.
Vem, da si blizu. 

Zaprem oči in
si prinesem sončen dan.
Čutiš? Jaz čutim!

V pričakovanju
najlepše melodije.
Pojoče srce.

***********************

 Posebno lepe misli, utrinki in poezija,
ki se je rojevala pod komentarjih tega bloga:

avtor: LEA

 Potok žubori.
Vrtinci v peno oviti.
Pisanost barv.
***
Valovanje noči.
Tiktaka neko srce.
Krik samote
***
Iskreče sonce
potuje po jasnini
neba. Toplo je.
***
Plesoči papir.
Barve sončne jasnine.
Leteči haiku.
***
Oranžno - siv odsev
na zahodni strani.Se
že dan poslavlja.
***
Jesenski veter
v vejah hrasta je ujet.
Sika. Trepetam.
***
Besneči val,
ki moti igro morja.
Nadvlada hromi.
***
Pašnik, nekaj krav.
Travo mulijo. Mleko
kravica pije. 

************************************

 avtor: VILINČEK

Lahkotnost misli,
Predaj se breztežnosti
in zapleši z njim.

**

Čas brez časa.

Ko zaigrajo
v tebi melodije
najlepših čustev.

************************************

avtor: LEA

V brezčasju zaznam,
srečo v pesemi srca.
Pesemi, ki boža.

***

Rdeča vrtnica
na našem vrtu dehti.
V Ljubezni žari.

***

Zate one dehte.
Mi dragi možek reče.
Dehtim od sreče.

Je glasba …
Je pesem …
(prosta poezija - rime)

Roberta Flack - The First Time Ever I Saw Your Face

http://www.youtube.com/watch?v=wANfZoE5x_I&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

lastna fotografija

Je glasba …
Je pesem …
Sem jaz …
in ljubezen …

Od nekaj že božam te z njenimi vzdihi.
Z zvoki in s stihi
se dvigam v višine,
ker nočem tišine …
ne zase … ne zate.
Kot ptica se včasih pomešam med jate,
da v strune bi zlate
Eola se zlila.

Sem harfa blažila …
Ne viher življenja.
Četudi kdaj slišiš nje silna drhtenja,
pa vendar ni tenja
pod njenimi prsti.
Drhtijo le brsti …
kdaj z očke mi kaneš …
spet zblinim oblake, ko vso me prevzameš.

Je glasba …
Je pesem …
Si ti …
in ljubezen

*************************************

nastalo v komentarjih v prepletu
VILINČEK  - NAGAJIVKA -BIN

avtor NAGAJIVKA:

… Je glasba ljubezen …
… ljubezen je pesem …
… v pesmi si ti in sem jaz.

Kot rosa brstičja
je zven medvrsičja …
Rahljava … napenjava …
strune v ta čas.
Da z glasbo izvabljena
dušna čutila
božansko bi čistost
v sebi odkrila,
v nikoli izpeto
jo pesem poeta
izlivala … vtkala …
nikoli končala …
le znova začeto
na strune igrala,
s tipalí dosegla duhá,
kjer zven milozvočja
se nežno dotakne
sorodnega sŕca
sozvočja.

… Ljubezen je glasba …
… glasba je hrana …
… Nikoli nahranjena … vedno pijana …

*** 

AVTOR : BIN

Je glasba,
je pesem,
je njuno sozvočje.

Zvenim, ko ubereš me struno z občutkom,
predam se trenutkom
drhtenja v tišini
te iščem v davnini
pesem spočeta
v neštetih vetrovih milijon krat zapeta,
v iskanjih poeta
sveža in nova

zbežiš iz okova…
Predaš se življenju
njegovim užitkom, bojazni, hotenju,
cvetenju, venenju…
Letiš v višine
in padaš v globine.
Zveniš brez prestanka…
Si dar, si prekletstvo? Neskončna uganka?

Si glasba,
si pesem,
si varno naročje.

***