Ob tebi, ob tebi …
(prosta poezija - rime) 

(nastajalo po odlomkih)

Pink Floyd “Shine On You Crazy Diamond”

http://www.youtube.com/watch?v=vyqgjCKm9nQ

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala poezija)

lastna fotografija

avtor: VILINČEK

Ob tebi,
ob tebi …
so zvezde svetlejše,
utrinjajo v meni se tvoje luči.
Že tam sva bila …
Le dotakni se sreče,
ko v meni zasiješ …
postajam nebo.

In vračam
in vračam …
ti žarke ljubezni.
kot sonce razvejam se v tvoje oči.
Na sinjem lazuru …
zdaj tvoje planjave,
preliva se duša
s telesa v telo.

***

avtor:  BIN

Pojdiva,
pojdiva…
v večerne meglice.
Po skritih stezicah, širokih poteh.
Ni treba luči,
le v oči ti pogledam,
kam moram, kam hočem…
Tam piše lepo!

Žarijo,
žarijo,
kot jutranja zarja.
Kot roj meteorjev v poletnih nočeh.
V jutro prebujaš me
z vonjem ljubezni…
Pojdiva, pojdiva
spojena v nebo.

***

avtor:  VILINČEK

Ob tebi,
ob tebi …
še veter se smeje,
nalahno mi boža in kodra lase.
Na moji si koži,
z dlanmi pajčolana,
ki s čustvi in čuti
pokriva moj vzdih.

In vračam
in vračam …
ti nežnost miline,
ker sapice tvoje ne vežejo me.
Kot belo snežinko
loviš me med prstke …
topim se med njimi
in nočem več z njih.

***

avtor:  BIN

Ostani,
Ostani!
V objemu vzdihljajev…
Za vselej ostani v križišču vetrov.
V zanosu bučijo
prešerne napeve,
ko prsti ti spletajo
kodre v nasmeh.

Topijo,
topijo…
Se beli kristali.
Topi se v milini ledeni okov…
Na tvojih bom rokah,
svoboden kot ptica,
zamahnil s perutmi,
pel… s srečo v očeh.

***

avtor: VILINČEK 

Ob tebi,
ob tebi  …
Mar slišiš? Mar čutiš?
V višave se dvigam in vežem med strune.
Vsak zven pod rokami
ljubezni in tebe …
najlepši napevi
zdaj nama sledijo.

In vračam
in vračam …
se v večnost za naju.
Prihodnost se zlila med zlate je rune.
Čas pisal bo vanje,
ker našla sva sebe …
Med sončnimi loki,
vsi sni zaživijo.  

***

avtor: BIN

V objemu…
V objemu
se harfa prebujaš.
V blagem sozvočju vseh strun ki drhtijo.
Ko tiho zapoješ,
o tem, kar občutiš,
kot balzam se zliješ
na vroče spomine.

Ne hiti.
Ne hiti!
Ostani še malo.
O večnosti pravljice naj govorijo.
Zapisane v runah
na platno omame
nikdar ne zbledijo.
Ljubezen ne mine!

***

avtor: VILINČEK

Ob tebi,
ob tebi …
se češejo valčki,
med belimi puhki zaplešem s teboj.
Prisanjaš dišave
mi mehkih poljubov,
ko vejeva skupaj
čez polja vonjav.

In vračam,
in vračam …
ti rajske svetlice.
V naročju si mojem … Nikar se ne boj!
Vzletela sem s tabo,
če bol bi te vzela,
da skupaj odpreva
temino okov.

***

avtor: BIN

Drobijo,
drobijo,
se ječe okovi,
ko »sonce« zasiješ v temino samice.
V dišavah pomladi
lebdijo poljubi
pod belim pokrovom
še spečih planjav.

Vzbrstela…
Vzbrstela
so nova spoznanja.
Kot seme so padla na sveže gredice…
Že ženejo klice
za nove cvetove.
Bom v tvojem naročju
šopek bahav.

***
avtor: VILINČEK

Ob tebi,
ob tebi …
strahovi bežijo,
četudi povedel bi v mračen me gozd.
Oprimem se roke,
ki varno me vodi …
Le tvojim korakom
sledim brez vprašanj.

In vračam
in vračam …
ti plavne božljaje,
sprijete dlani si zgradile so most.
Čarobnost odeva
me v svetle tančice,
ko vidim pred sabo
cvetočo prostran.

*** 

avtor: BIN

Bleščijo,
bleščijo
se kapljice rose,
v jutranjem soncu na tvoji svežini.
Dehtijo cvetovi
podlesnih vrtičkov,
s tajinstvenim vonjem
prvinskih hotenj.

Prihajam,
prihajaš,
v dolino življenja.
Premrzli snežinki z ognjem v globini.
Dva drobcena puhka
vetrovi podijo…
Roka v ročici
za ceno življenj.

***

avtor: VILINČEK

Ob tebi,
ob tebi …
se nežijo ognji.
Oplajava z njimi se v zarjah želja …
V kaminu si grejeva
sanje zlateče,
v objemu svobode
zadiham s teboj.

In vračam
in vračam …
ti zrak, ki ga daješ.
Svetlobo zanetim, da v noč plapola.
Pod tvojo odeje,
se tiho prikradem …
Morda me ne vidiš,
a tam sem nocoj.

***

avtor: BIN

Objemam,
objemam
v vročičnih prividih,
vso srečo, vso blaženost skupnega bitja…
Poprosil neskončne bom
sile vesolja,
naj traja, ne jenja
ta noč pod odejo.

S toplino,
s toplino
prihajaš mi v sanje.
Vzajemno se grejeva vse tja do zlitja…
S telesom, željami,
se v eno topiva,
na nebu se
zvezdice nove prižgejo.

***

avtor: VILINČEK

Ob tebi,
ob tebi …
kdaj solzica kane.
Sij večnih fontan je predramil izvir.
Vsa vzhičena vzamem
si ustnice tvoje,
da nase položim
si jagodni slad.

In vračam
in vračam …
ti sladke darove.
Na vreli sem jedrih le tvoj eliksir.
Povzdignjena skupaj,
prihajaš … prihajam …
v čas, ki te gledam
in v novo pomlad.

***

avtor: BIN

Sprejemam,
Sprejemam
Vse tvoje izvire.
Mehčaš me z nasmehom, s solzami topiš.
Kot glina sem v rokah
za skledo ljubezni…
Pregneti, udelaj me
v gladko testo.

Popustil,
popustil
bom v tvojem objemu.
Še kamen, če hočeš, s poljubom zdrobiš.
V kelih me zgneti
na prsih me speci…
In vzamem te vase
kot čisto zlato.

*** 
avtor: VILINČEK

Ob tebi,
ob tebi …
kipijo hotenja,
ker v sebi začutim vrtincev nebroj.
Vsesajo me vase,
ko vežeš me z žejo
in segaš v zajetja
s koreni prvin.

Vračam
in vračam …
ti draži kipeče,
v rastočih spiralah zaplešem s teboj.
Presilna so čustva,
ne znam ga krotiti …
utrip, ki dviguje
moj klic do višin.

***

avtor: BIN

Zapleši,
zapleši…
Na mavričnem loku,
tvoj ples mi pričara globine neba.
Poklekam brez boja,
pod mečem opoja
vsak klic je udarec…
še več jih želim.

Zajemam,
zajemam…
V globinah prelestnih.
V vrtincu ljubezni je kelih za dva.
S kipečim napitkom
te vodim k užitkom…
Glej, ves se ti dajem
in vso te dobim.

***

avtor: VILINČEK

Ob tebi.
ob tebi …
nebesa odkrivam,
ko nežnost in strast skupaj stečeta v kri.
V spokoju le tvojem
premočno doživljam,
kot bog me ustvarjaš …
moj čisti si dej.

In vračam
in vračam …
ti male skrivnosti,
spontanim korakom prepuščam poti.
V razsežnosti njene,
še neraziskane,
v prelesti predaje …
ne iščeva mej.

***

avtor: BIN

Pojdiva,
pojdiva…
Po poti v neznano.
V skrivnosti telesa, skrivnosti srca.
Po mehkih livadah,
robatih grebenih…
bosonoga ljubimca
notranjih svetov.

Ustvarjam,
ustvarjaš…
Vse tiste trenutke…
V iskanju zapojeva spev do neba.
V tolmunih strasti
si umijeva duši,
telesi razneži
blag vetrič z vrhov.

***

avtor: VILINČEK

Ob tebi
ob tebi …
se ustne plodijo.
Na njih se prižiga polteni sijaj.
Oživljaš globine,
ki v meni so spale,
ko nudiš mi čašo
medenih obljub.

In vračam
in vračam …
se žejnimi brsti,
da z njimi izpijem tvoj vroči vzdihljaj.
So mar sramežljive?
Ne! Zate rdijo,
ker dale bi sebe
za en sam poljub.

***

avtor: BIN

Budijo,
budijo…
Se vroči sokovi.
Kot vetrič pomladni zaveješ prek polj.
Pojil bom brstičje
s kapljami mane
postlal jim bom s puhom
postéljo opoja.

Cvetite,
cvetite…
Cvetovi pomladi.
Dehtite kot sreča, ljubezen, … in bolj!
Metulje bom spustil
na vaše krasote
v brazdo jih sprejmite
nežno, brez boja.

***

avtor: VILINČEK

Ob tebi,
ob tebi …
oživljajo slike.
Tvoj čopič je sonce - ljubezen slikar.
Ko z mehkimi gibi
jih name nanašaš,
z bogato paleto
življenjskih sokov.

In vračam
in vračam …
ti tone čutljive.
Pastele polagam na najin oltar.
Spet živo obarvam
ti svet pred nogami …
Tja bosa prihajam,
ker slišim tvoj zov.

***

avtor: BIN 

Drhtijo…
Drhtijo
mi stene telesa.
V frekvencah ljubezni iz tvojih godal.
Zvenim z melodijo
neskončne miline
pod tvojimi prsti
do zadnjega diha.

Utapljam,
utapljam
se v ritmih opojnih.
Po mavrici pleševa bosih stopal.
Dva bela oblačka
v sinjini poldneva…
Kaj mar je oblakom
kam veter zapiha?

***

avtor: VILINČEK

Ob tebi,
ob tebi…
osvajam vrhove.
Povzdigneš gejzir me do svojih višav.
Pomlaja se v naju
studenec dvojine,
okronan z biseri
njenih slapov.

In vračam
in vračam …
ti čari dehtive,
prežeta z vonjavami tvojih oktav.
Doživljam omamo
od vzhita vzdrhtela,
kot nifa rojevam
se s tvojih valov.

***

avtor: BIN

Hrumijo,
hrumijo
valovi besneči.
Iz pene se dvigaš v moj svet Afrodita.
Božanska podoba
v večernem škrlatu…
Veš, zate bi kradel
še ogenj bogov.

Gorijo,
gorijo
globoko v drobovju…
Svetlijo kot sonce, ko zjutraj zasvita.
V gejzirjih bleščijo
se tvoje svetlice,
v vseh mavričnih tonih
nebesnih mostov.

***

avtor: VILINČEK

Ob tebi,
ob tebi …
sem kakor boginja.
Varuješ me budno in čuvaš ko spim.
Kot angel navdahneš
me s svojo lepoto,
s peresno mehkobo
dotikaš se lic.

In vračam
in vračam …
ti rajske zlatice.
Na tvoje jih veke v to noč razpršim.
Pod zglavnik ti dam
še svitinjice male,
da jutri sijal bi
iz tvojih bleščic.

***

avtor: BIN

Naj ljubim,
naj ljubim te
kakor boginjo.
Brez žgočih vulkanov mesenih hotenj.
Kot Zevs si te vzamem
s pravico despota,
v brezčasje Olimpa
rodiva nov mit.

Naj ljubim,
naj ljubim te
vročo in krhko.
V objem bolečine in strah hrepenenj.
Z dolžnostjo metulja,
ki seda na rožo…
Dve goli telesi
le ena je bit.

***

 Tvoje stopinje
(prosta poezija - rime)

***
Ljubezni, sreče, zdravlja, veselje,
radosti, uspeha in veliko sonca v živlljenje

VSE NAJBOLJŠE ZA TE “DRAGICA”

***

glasbena podlaga:Paisajes Andinos con Musica Andina Instrumental(Chano Diaz lImaco)

http://www.youtube.com/watch?v=NFOHWnccYuE 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na ob kateri je nastajala poezija)

(lastna fotografija)

V pesku ostajajo tvoje stopinje …
Nikar se ne boj. Ne izbrišejo se.
Četudi zagrne jih nema vsebina,
Še veter bo nosil njih zrnca v čas.

Počesal lase bo osamljenim dušam,
ki iščejo sebe – pozabljene sne.
Povrne nasmeh se na njihova lica,
z milino bo vejal čez njihov obraz.

Z upanjem vero v novo življenje,
V kotičkih se zemlje bistrijo vode.
Rojene za jutri, v vrelih studencev
in sončnih izvirov iz srčnih oaz.

S piščaljo na ustnih pastirjev višine,
zapela je duša in srečno srce.
Mar slišiš to glasbo, ki poje z naravo,
vzletijo spet ptice … A ne na ukaz!

Svobodno se dvignejo ognji ljubezni …
svetloba topline nikoli ne žge.
Med čuti in čustvi – povzdigne jih pesem,
z okov jih odveže, ker zrak je njih glas!

**********************************************

Lepe misli in poezija ki so nastale naknadno ob komentarjih tega bloga.

~ nagajivka ~ pravi:

VSE NAJBOLJŠE
D obro voljo
R adost … srečo
A forizmov polno vrečo
G oro lepih pesmi nosi
I dej … ki tle kot tiha želja … pa
C ekinov … in ljubezni … naj ti
A lbatros natrosi.

 http://www.youtube.com/watch?v=lPdfg8uzF6M&feature=related 

bin pravi:

Vse najboljše Dragica!

 Lahko sva si vse …
(haiku)

zapisala: VILINČEK

V objemu tvoje
ljubezni čutim enost.  
Lahko sva si vse.

***

(lastne fotografije)

Nastajalo na različnih straneh ob branju poezije:

(na strani Aleks)

Najlepša pesem
vem, da si še tam nekje.
V srcu ostaneš.

Vsak čut zaživi
pod njegovimi jadri.
V zlatih utrinkih.

Ne vzame te noč,
če ohraniš ljubezen.
Biseri v očeh.

***
(na strani Vlatka)
http://www.vlatka.si/index.php?option=com_phocagallery&view=categories&Itemid=86 

Naj bi zanikal?
Če pa te dosežejo …
Preliv energij.

***

(na strani Neikka-Neikko)

Čutim tvoj nekoč
v uresničenih sanjah.
Prav nič ni zaman.

***

(na strani Matevž)

Skozi ljubezen
se rojeva življenje.
Je tvoje sonce.

*********************************

zapisal: MATEVŽ

Le kam? le kam?
Proti svobodi
naj stopa korak.

***********************************

zapisala: VLATKA

http://www.vlatka.si/index.php?option=com_phocagallery&view=categories&Itemid=86 

Vidim, da se dogaja.
Vlak gre naprej.
Življenje ne iztiri.

***

zapisala: LEA

Dolina v megli …
v mehkobo sivo - belo
ovita. Prikrita
zvedavemu pogledu.
Na veter čakajoča.

Še ena o lepi starosti.

Skrivenčena v starosti.
Prepletli so se prsti.
Pregnali vlago.
Mraz je le spomin.

***

Sivina kamna,
okrog rumena krona.
Iz megle prši.

V poletnem soncu
dozorel klas pšenice.
Dovolj bo kruha…

***

Želja v srcu,
mir v duši. Sredi vsak-dana,
ovitega v ne mir. 

***

zapisala: VILINČEK

Pogled na nebo
svetle oaze srca.
Naj brišejo bol.

***

V vsaki kapjici
in v vsakem toplem žarku.
Ker si ljubezen.

***

zapisala: nagajivka

~~~
Najlepše pesmi …
simfonija ljubezni.
Sozvočje dveh duš.

~~~
Te ostajajo
za vselej zapisane
v predalček srca.

~~~

Niso naprodaj.
V enosti zazvenijo
neizrekljive.

***

(Prepis iz arhiva) sobota, 31. 10. 2009

~~~

Oči otroka:
vera v ljubezen ljudi.
Gledati s srcem.
~~~
V prosvetljenosti
samouresničenja
tiči preprostost.
~~~
Predpisi pravil -
domena poslušnosti!
Ljubezen gre čez …
~~~
Kjer je ljubezen
je vedno tudi kaos.
Popoln red? Zeh …
~~~
Vsaka žalost je
le vrtenje okoli
lastnega jaza.
~~~
Vsaka praznina
obstaja že davno pred
čutom izgube.
~~~
Polnilo praznin
se nahaja v nas samih.
Vrelec Ljubezni.
~~~
Le orodje sem
v rokah Nje, ki me vodi
k brezpogojnosti.
~~~
Ne kar pravijo.
Le kar lahko razumem
me spremeni.
~~~
Misli so last vseh,
občutja stvar intime
posameznika.
~~~
Ko sprejmeš pekel,
se znajdeš v nebesih.
Skrivnost življenja.
~~~

***
zapisala: VILINČEK

Širno vesolje je
v tebi, ko jo čutiš.
Doživljaš tako.

Svetlice v očeh
podarjene življenju.
Glas harmonije.

***

Ko ga prebudiš
se ti odpre prihodnost.
V njem je lepši svet.

***

zapisala: nagajivka
~~~
Težko je biti
otrok v svetu odraslih …
Pa vendar se da!!!

******************

Nastalo naknadno ob komentarjih tega bloga:

Zapisala: NAGAJIVKA

***

Mila Kačič (1912 - 2000):

Svet ne premore
toliko kamna
da bi vanj vklesal
vse hrepenenje
človeštva.
In le dvoje rok imaš
in eno samo srce.

(by Mila Kačič – iz zbirke pesmi »Skozi pomladni dež bom šla«)

~~~

(zapisala: nagajivka)

Zato bom v roke
si vzela pisálo,
vklesala med črke
vse kar me bo gnalo.
Naj bo hrepenenje …
duhovnost …
al’ strast …
ljubezen in želja
kot božja sta mast.
Srce je le eno …
hvaležno mi bije …
ko pesem vzneseno
iz sebe izlije.
Če da mi čutíti …
svetlobo spoznati …
zmogla bi z njo
še kamen razklati.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=aWk6F-HMI9M&feature=related

Le kam?

(nadaljevanje ob isti glasbi)
http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/17/tvoj-cas-se-prihaja-prosta-poezija-rime/

***

Adam Lambert ‘Time For Miracles’
http://www.youtube.com/watch?v=toR6e061hWY&feature=related

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na ob kateri je nastajala poezija)

lastna fotografija

Le kam odnašaš me … le kam?
Mar res krotiti se ne znam?
Pa nočem vstran …
Več nočem vstran!
Ostanem naj zavedno tu.

V omamo vlečeš me opoj.
Nemir je v duši in spokoj.
Mar res si moj?
Vsaj malo moj?
Ostanem naj za vedno tu.

Želim si te … še bolj kot prej.
V objemu mehkih sem odej.
Ne čutim mej …
Ne! Ni več mej …
Ne vprašam več zakaj, čemu?

Odprl si mi poti sveta.
V globine čutim te srca.
Na topla tla …
Na tvoja tla …
Ne vprašam več zakaj, čemu?

V očeh na tisoč je kresnic.
Povzdigni me do plamenic …
Je tvoj? Moj klic?
Je najin klic …
Ljubezen varen bo kanu.

***

Ne vprašam več zakaj, čemu?
Ostanem naj za vedno tu.
Četudi v snu …
Mar je le v snu?
Ljubezen varen bo kanu.

***********************************

Pesmi in poezija, ki so nastajale naknadno ob komentarjih tega bloga:

(zapisala: NAGAJIVKA)

Je vame tih
svetal navdih
v snu rojen
nezameglen
nasêlil se kot val morjá
me vzvaloval na kraj sveta.
Je vsak vdihljaj jasnine dneva
kot božljaj miline speva
ptic svobodnega
neba.

V meni mir
svetal izvir
iz njega vrejo
za idejo
in dobivajo oblike
misli, čuti, nove slike
duša se izliva vanje.
V tej reali so zdaj sanje
vtkane tja med črte
pike.

******************************

(zapisala VILINČEK)

Poiščem vzdih,
privzdignem jih …
Na svojih krilih zaživim.
Svoboden v sebi …
A si z njim!
Povleče te v čarobni svet.

Je kot magnet …
spet amoret,
ki v čas rojeva se s fontan.
Ljubezen sije v novi dan,
pripravljen z njim si poletet.

***********************************

zapisala: NAGAJIVKA

Le kdo sem jaz
čigav obraz
in kdo smo mi
ki bi v temí
sanjati ne dovolili
tebi, sebi, njemu, njej?
Mar sanjski svet
ni v čar odet
prepoln emocij in
brez mej?

Smemo? Smem?
Ko z vnemo grem
v čarobni svet
po amulet
razbiti sanje komurkoli?
Vso čarobnost poteptati
tebi, sebi, njej al’ njemu?
Ranljiv je vsak …
prav vsak junak
v krhkem mavričnem
objemu.

**************************************

zapisal:  BIN

Odnesel bi, če bi le smel…
Ah, kaj odnesel, odletel!
Na krilih sna
tja v svet želja…
se v tvojih solzah lesketa.

Vse kar imam bi tam ti dal.
V naročju nežno pestoval.
S poljubi pil
studenček živ
se v tvojih solzah lesketa.

Objemi me, če ti je prav.
Ker našel sem kar sem iskal.
Že tisoč let
v temo zaklet…
Potoček čistega zlata.

Izlij se nežno mi v srce.
Opral sem ga, izlil gorje.
Le zate tam
je čist in sam…
Potoček čistega zlata.

Še slišiš klice iz globin?
Še vedno je svetal spomin?
Odpri srce
ne boj se me
letela bova do neba!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Potoček čistega zlata
se v tvojih solzah lesketa.
V deželi sanj
potonem vanj,
letela bova do neba.

********************

Naj vsem razločno zakričim,
kot jaz sem z Njo, je ona z Njim.
Trdo na tleh
in brez pregreh
ljubimca sva le v svetu rim. 

**********************************

zapisala: NAGAJIVKA

Kdo v resnici s kom leti
ko se iskri
čez zvezdne jase
ve edinole vsak zase.
V poeziji ni kričanja
ne zahtev
dokazovanja.
So le slutnje domišljije,
ko skrivnostno zazvenijo
rajske harfe
nežne lutnje
v magiji melodije.
Zven besed
v duet ujet
kot angelska so govorica.
V metaforiki
simbolov
kot v retoriki
sokolov
vsak lahko svoj zven si najde
vsak je zase
solo ptica.

************************************

Zapisal: BIN

Čeprav kdaj kdaj letimo v dvoje
Še vedno vsak bo svoja krila
Nastavil vetru, z nijmi mahal
Kot Ikar… Bodo se stopila?

Morda je kdo, ki z zemlje gleda,
v te vedre ptičje vragolije,
z daljave slabo stvar precenil,
pa ga razganja od »fovšije«?

Med pevkami so drobne ptice.
Mogoče tudi večje – vrane?
A nikakor ne sokoli
in druge ujede nam poznane.

Naj vsakdo si svoj prostor najde!
Sokol naj visoko leta,
slavci, taščice, sinice,
pesmi žvižgajo… poeta!

********************

zapisala: NAGAJIVKA

Kako nekdo preceni »stvar«
je odvisno le od njega.
»Okó sokolovo« je dar!
Bolj ga uriš v pravo smer -
manj »stvari« nejasnih bega.

Ljubosumje je le čustvo,
ki ga možno je prerasti.
Že od otroštva to izkustvo
»oko srca« Ljubezen spremlja,
vodi me k osebni rasti.

Ga ne čutim! Ni potrebe.
Vem pa, da lahko razjeda.
Marsikoga. Znotraj grebe.
Muči sebe - druge strelja.
A to … ni »stvar« mojega pogleda.

Motna slika? Zgodba – uganka?
Včasih bistvo očem je skrito.
Često le del »filma« manjka.
Kdor hiti … zaključke dela,
reagira srborito.

********************

zapisal: BIN

Kako te iščem, svetla zvezda…
Mali zvezdek tam na nebu.
K tebi poletim v višave,
krila izprosim pri galebu.

Kako te iščem, bela školjka…
Mali školjček v dnu zaliva.
Dvigni val, oj blagi vetrič,
skupaj v njen objem hitiva.

Kako te iščem, plaha srna…
Mali srnek na poljani.
Vse poti sem že prehodil,
vsi koraki so mi znani.

Kako te iščem, zven besede…
Mali pevček stiha, rime.
Rad bi pel, le tiho čivkam,
zmrzel vrabček sredi zime.

Čiv, čiv…

***

So ljudje, ki vse življenje,
od mladih let, pa tja do kraja,
skrbijo za življenja drugih,
igrajo vlogo policaja.

Vse vedo! Kaj sme, kaj mora…
Nekdo drug, ne oni sami.
Kdo je kradel, kdo je ljubil,
kdaj v koruzi, kdaj na slami?

Zdijo se mi, kakor črvi.
Pa spet drugič kakor kanje…
Grizejo v globino duše,
kljuvajo surovo v sanje.

Čuden strah prevzame črve,
ko zaslišijo sinico,
čudna strast v ujedi bije,
ptica ubija… druge ptice.

Mali ptiček med ščebetom
k deblu se bo stisnil v kritje,
skrit med listjem vsemu svetu,
iz kljunčka trosil svoje bitje.

V vsakem čivku je ljubezen!
Ni mu mar sedaj za črve.
Poje vsem dekletom pesmi,
a drži se svoje prve!

***********************************

zapisala: VILINČEK

Čisto malo bom postala,
se na okno naslonila,
da ne bom le pesmi brala,
bom še svojo poklonila.

Včasih teče kar po svoje,
se razliva v širine.
Ko srce veselo poje,
radost veže se v vsebine.

Kamorkoli že potuješ,
vse bolj složni so koraki.
Leva? Desna? Ne modruješ …
ker ne iščeš se v napaki.

Čisto malo sem postala;
dobra volja se ponuja.
Sem na poti jo pobrala,
naj nikdar ne bo nam tuja.

*******************************

zapisal: BIN

Čisto tiho bom poslušal
tam pod oknom tvojo pesem.
Bi pritegnil, a bom fušal,
slab je glas in ves se tresem.

Raje bom kar z njo zaplaval
k poljem radosti, veselja,
nič ne bodem zabušaval
in ne čakal nič povelja.

Krepko bom korak zastavil.
Z desno, z levo? Po vojaško!
Nič se obiral, onegavil…
Brez napak… naprej junaško.

Čisto tiho sem poslušal,
že srce je zadonelo.
Kdor je kaj v življenju izkušal,
ta bo vedel da… Veselo!

Kaj je to kič? �
(glosa tudi malo drugače - tokrat v komičnih barvah)

nastajalo ob komentarjih v navezi  Eastok  na strani:
http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/05/eno-prosta-poezija-rime-vilincek-nagajivka/

***

glasbena podlaga:

Feeling Good - Adam Lambert
http://www.youtube.com/watch?v=BmmzaeKx8B4 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

lastna fotografija - sonce ni kič

avtor: VILINČEK

Bom začela v tvojem stilu,
ker pač krč je v desni nogi …
Če že kič je v glavni vlogi?
Najdem zanj opravičilo!

Preden sonce v noč zaide,
preden bom naprej zbežala …
svoj pogled ti bom poslala,
ker, če moj se s tvojim snide:
Vsak izgovor prav ti pride.

Naj ti vbrizgam brž v žilo,
eno dozo blago-milo …
tako nežno za veselje,
da te lepši dan zapelje:
Bom začela v tvojem stilu!

Praviš, da ni kič več v modi,
da se slabo času piše …
Ne! Ne vržem te iz hiše.
A nikar mi mrk ne bodi …
Malček lepše mi zagodi.

Če stojim na pravi progi?
Res ne vem? A kdaj so togi
taki mračni … sivi dnevi …
In če vstal si še na levi …
ker pač krč je v desni nogi!!!???

Rad bi pil iz zlate sklede,
rad bi slišal spet besede …
o ljubezni … o lepoti …
Naj nikar te to ne zmoti
in pretežko nate sede!

Nisem danes tukaj z rogi,
le povem zakaj so krogi …
Nič ni kriva druga rasa,
nezemljani … niti NASA …
Če že kič je v glavni vlogi?

Jaz jih rišem za vzpodbudo,
da življenje spet zasije …
ker, če čas v temo zarije,
se pokriva s črno grudo:
Pojem svojo si etudo.

Najprej levo, desno krilo …
si razmigam vsaj za silo.
Da ne bo le DAN za tlako,
pa četudi kdaj z napako …
Najdem zanj opravičilo!

***

avtor: BIN 

Kdo me zdaj v to gloso tunka?
Naj me raje kar prebunka!
Z eno leskovo gorjačo,
zriba s sirkovo krtačo.

Gledam te besedne roje,
vsak začetek je na koncu,
fižol in mleko v istem loncu.
Vse kar križem kražem poje,
vsaka rima gre po svoje.

V stilu hoče bit čistunka,
a smrdi še bolj od skunka.
Kar tja v eno brez vsebine,
kakor komu v glavo šine…
Kdo me zdaj v to gloso tunka?

Naj zapojem v tej noriji?
Smešnih verzov kovačiji?
Mešam blato pod nogami?
Naj pridružim se galami,
nastopaštvu in fovšiji?

Bolj me vabi slastna šunka,
flaša, ki na polno plunka,
častno mesto med dekleti.
Kdor bi to hotel mi vzeti,
naj me raje kar prebunka.

Rit se res prilega hlačam,
vendar se ne dam poceni.
Vroča kri je v moji veni,
zob za zob pošteno vračam,
v trdem k(r)ešu vse poplačam.

Saj res nisem kakšen mačo,
(delam za povprečno plačo),
a za svoje se bom cukal,
vse nasprotnike nasmukal,
z eno leskovo gorjačo.

Sedel bom na stol usnjeni,
gloso bom zapel po svoje.
V nič bom pustil stare kroje,
krilo naj bo nad koleni,
saj blago ni prav poceni.

Da le blek pokrije fračo,
(ker je Eva našla kačo!)…
Če grem komu na obisti
Naj pri sebi sam počisti,
Zriba s sirkovo krtačo!

***

 Kako se pravljica začne?
(prosta poezija - rime)

Na knjižne police je prišla nova zbirkica 
naše pesnice  vvooodnarke - menišček

“PREBUJENA IZ SNA” 
Joži Kokalj

Več o knjigi preberete na tej internetni stran:
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=vvooodnarka&e_id=108155 

Čestitke draga naša  pesnica!

***
(avtor: Vilinček)

Mežikec in ti
v zlatih črkah neba.
Tam te poiščem.

**** 
Enigma - “Dream of the Dolphin”
http://www.youtube.com/watch?v=ROL3vwF38bY

Kdaj v sebi cvetek … kdaj metulj,
v dišavah iščeš  svoj dragulj.
Spet vonjam vel,
spominčic spev,
ko z vetričem se v sinji svod,
podaš z ovčicami na pot.

Z daljave gozd mi nosi zven,
napevi tihih žvrgolenj.
Še slišim čas,
meniščkov glas,
ko poješ tam med čipkami,
drobiš med prstki svoje dni .

Namizno lučko si prižgem,
Morda čarobna je … Ne vem?
Nekoč, nekje …
Kako že gre?
Kako se pravljica začne?
Prinese naj ti lepe sne. 

 ***********

(iz knjižice: Prebujena iz sna)

LUČKA NA MIZI

Ni sapica, le nežna palčilinka.
Kot bijte iz pravljice po steni riše
in pleše, nežno poplesuje,
z zlatim prahom sobo osvetljuje.
Otroškim glavicam pravljico pripoveduje.
Je zunaj lune in zvezdice,
po stenah plešejo zajčki in srnice,
po stenah z zlatim prahom začarane,
ko luna bo legla bo konec zgodbice. 

*********

(avtor: Vilinček)

Sončni sli!
Četrtek, Maj 24th, 2007

Enigma - “Dream of the Dolphin”
http://www.youtube.com/watch?v=ROL3vwF38bY

Svoboden v duši kot delfin,
potuješ v mavrico globin.
Ne vidiš dna…
le šum morja,
prepeva tiho pesem z njim
in v dan ožarjen lep spomin.

Z valovi mirno te spoji,
ko v soncu lesketajo sli.
Dotik neba…
na tvoja tla
položil je cvetov luči:
Ponesi v svoje jih oči.

In v tebi večna bo pomlad,
četudi drsaš skozi hlad.
Ne čutiš ga…
utrip srca …
prebuja ti najslajši sad,
ker vsak je zase skrit zaklad.

********************

(iz knjižice: Prebujena iz sna)
 

MORJE, KAKO DIŠIŠ

Zapiram in odpiram oči,
v tvojo veličino stremim.
Za vonjem hlastam,
na stežaj vrata doprem,
pljuča razpnem,
stečem bosonoga do skal,
ki nežno jih božaš,
drsiš,
se v penah vse do valov izgubiš.

Ti svoje telo prepustim:
Poigravaš se kot s travno bilko,
ki jo od obale odneseš,
dvigaš in spuščaš:
Se potopim,
s prsti mivko na dnu vzvalovim,
se školjka prikaže,
kot otrok se razveselim.

Se z izdihanimi mehurčki poigram,
se radostna soncu smehljam,
v vragolijah prevalov srce podivja,
otroško veselje kipi,
da brbotanje piham v gladino.

Z ležanjem na vodi
utrujenost blažim,
me nežno božanje umiri.
Se me v spomin
tvoj vonj zapiše
se v srce zariše,
med nepozabne spomine.

****************************

Posebno lepe misli in poezija, ki so nastajale naknadno med komentarji tega bloga:

Dragica pravi:

***

meniscek pravi:

Metuljčica,
tvoja lepota je večna,
posuta s prahom zlata,
odsev sonca pošilja v naša srca,
nežnih kril si se dotaknila,
mojega lica,
pustila si prah svojega utripa.

***
vlatka pravi:
http://www.vlatka.si/index.php?option=com_phocagallery&view=categories&Itemid=86

Čestite Joži!! 

****

~ nagajivka ~ pravi:

Še na tej strani pustim odtis, s čestitko za
Vvooodnarko – Meniščka – Joži,
ob izdani zbirki - »Prebujena iz sanj«.

Ob tem naslovu razmišljam …
Se iz sanj prebudimo zjutraj, ko se zbudimo iz sna?
Ali takrat, ko prenehamo v budnem stanju sanja(ri)ti?
Ali tedaj, ko prenehamo verjet v skrivnostne vzporedne svetove,
kjer se moč sanj prepozna v učinku na realo?
Ali pa nemara šele takrat, ko zaspimo v večnost …

Dragi Vilinček, res vseh pohval vredne so tvoje
predstavitve insertov novih del - pesniških dušc. Lepo od tebe.

Pozdrav tebi, Joži, Dragici in Vlatki.

Prijetno nedeljo s tole skladbico, želim vsem:

http://www.youtube.com/watch?v=YKn6h2×5IcY

***

***

Na tisoč besed …
(sonet malo drugače)

Sedem žarkov, sedem poklonov, sedem … 

VSE NAJBOLŠE ZA TE  “BIN”

glasbena podlaga:
John Travolta & Olivia Newton-John : Summer nights
http://www.youtube.com/watch?v=lZeeELBWkJc&feature=related 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

lastna fotografija

Naj zapredem te v sonet?
Rubiatu dam zalet?
Se v gazelo prelevim
ali z gloso dohitim? 

Mar kar v prostem slogu bi?
Še razmišljam: »Kaj bi ti?«
Iz treh črk naj vpišem PIN?
Težka bo … povem ti BIN.  

Tvoja želja? Moj ukaz!
Ga poveznem čez obraz.
Za začetek, brez poplav.
Vsega malo … A bo prav?  

*********************************

glasbena podlga: Mike Oldfield - Muse
http://www.youtube.com/watch?v=M4KxgMgy9K0&feature=related 

Besede … besede … na tisoč besed …
iz črk izvezene »Jih sprejmeš v pristan?«
neslišne spet glasne za jutrišnji dan …
bi vate zaplule, objele tvoj svet.

Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne!Najdene vsakič, ker puščajo sled.

Besede … besede … zložene v paket …
Izvij jih iz bube … želijo na plan!
Nemirni metulji na tvojo bi dlan …
begavih pogledov … te iščejo cvet.

Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne!Najdene vsakič, ker puščajo sled.

Besede … besede … kdaj sladke kot med …
Izbrane dišave … Ti vonj je že znan?
Ne vprašaj: Za koga? Je zate buket!

Besede … besede … njih zven je poslan.
Iskrive, igrive … še dam jim zalet …
Naj srečo položim ti v prsi poljan.

Besede … besede … na tisoč besed …
Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne! Najdene vsakič, ker puščajo sled.

***

Misli in pesmi, ki so nastali med komentarji tega bloga:zapisal: BIN

Hvala Vilinček!
Sedem “binov” ti si vtkala,
v sonetni ritem in refren
v poznih urah rečem “hvala”
za daljšo pesem sem - prelen 

Še sanjam te pesem 
(rime - prosta poezija)

Nastalo ob branju poezije na strani 
Eho-Bit oz. Nagajivke

http://free2rhyme.blog.siol.net/2009/09/26/pletivo-brezcasja/ 

***

nadaljevanja iz strani:
http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/07/v-narocje-se-tebe-prosta-poezija-rime/#comments 

glasbena podlaga: I Look To You - Whitney Houston
http://www.youtube.com/watch?v=2Qs_uIP66sQ&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

lastna fotografija

Še sanjam te pesem, ki nosiš smehljaje.
Če v sebi verjameš … Ne iščeš deljaje.
S svilenim barhantom se v žamet prelivaš,
svetlijo se toni ko z njimi pokrivaš…
zgubljene svetove, ki skoraj že spijo
in vračaš jim barve, da spet oživijo.
Poti je nešteto … a vsaka je prava,
ko v tebi prebuja se čutna narava;

Vsi njeni darovi … svetinjice male,
ponesejo čustva na rajske obale.
Skrivnostnih zakladov te vabijo mesta.
Pa vendar ne vprašaš: Mar vodi tja cesta?
V pogledu jih najdeš … nebeške miline,
ko te te spustijo v svoje globine.
V očeh jih ugledaš, ki sijejo zate:
najlepši dragulji selijo se vate.

***********

Nastalo ob branju poezije na prostih polajanah:
http://prostepoljane.blog.siol.net/2009/06/01/trist/#comment-6731 

Le kaj je slepilo? In kdo je, ki vidi?
Morda pa želi si? A bližje ji pridi.
Če vera je v tebi in v srcu globoko …
še slišiš šepet, ki želel bi visoko …
privzdigniti krila in znova zapeti …
Nikar ne ugašaj … dovoli jim tleti,
plamenom svetlečim, ki čute budijo:
Zakaj dopustil bi, da v sebi zaspijo?

Le zrak bo napoj, ki poživlja življenje,
a duša svobodna … utiša bobnenje.
Odpre naj okove … izbriše trpljenja:
Naj želja ljubezni nikdar ne pojenja!
Premikal jo dan bo z lahkotnimi gibi,
da v noč ne zašla bi za mračnimi hribi.
Četudi se strast s hotenji prebuja,
pa vendar ti čustva z njo niso tuja.

***********************************************

lastna fotografija 

Na knjižne police je prišla nova zbirkica 
naše pesnice vvooodnarke

“PREBUJENA IZ SNA” 

Več o knjigi preberete na tej internetni stran:

http://www.ednevnik.si/entry.php?w=vvooodnarka&e_id=108155 

Čestitke draga pesnica 

Mežikec in ti
v zlatih črkah neba.
Tam te poiščem.

Več pa še zapišem,
ko bo knjiga v mojih rokah.

Topel objem od Vilinčka!

Gori doli
(prosta poezija - rime  - haiku)

dobra volja je najbolja: v prepletu s  pesniki ;) 

lastna fotografija 

avtor: VILINČEK

Gori doli … spet sem tukaj,
ker pač tisto v meni pravi:
Ne upiraj se naravi
in še večkrat v svet pokukaj,
ki te boža … osrečuje.

Za trenutek obmiruješ,
da ga čutiš čisto blizu;
a spet valčki so v nizu,
ko predaš se in potuješ
med življenje, ki zbližuje.

ker takrat ne vidiš meje;
ne pregrade … ne ovire …
Vsak dotik v dišavah mire,
še topleje te ogreje
in prav nič ti v njem ni tuje …

************************

avtor: BIN

Kuka v svet kot miš iz moke,
svetle očke si pomane,
stresa šale neugnane
kupil smeh bom na obroke…
Nje bogastvo je veliko.

Čas na cvetu se ustavi,
bel metulj razpira krila,
srka med resnic – slepila,
vse pohrusta, vse prebavi,
riše sonce v svojo sliko.

Spet se dvigne čez ograde,
poletí z vetrovi srečen,
svet njegov je lep, je večen,
v vsakem dnevu ima mlade…
Vsak nov stih novo obliko.

************************************

(zapisala nagajivka)

“Vse kar sem želel,
so bile dobre vile”.
Je reklo seno.

*

(zapisala: vilinček)

Vile na senu!
Podeželje in njena
romantična stran. 

******************
(zapisala nagajivka)

Beket iz sena:
“Hejj, nikar me ne zbadaj!
Polomim ti klin!!!”

*
(zapisala: vilinček)

Pesem kuštravih
sanj in njene dišave.
Klinček in cimet.

*******************
(zapisala: nagajivka)

Iznad sena - v sen:
“(za)rogoviliva skupaj??”
Vse za sončen dan!!

*
(zapisal: vilinček)

Sem *(((Rog  * ovila)))*
Ne! Ni seneneni nahod …
Sendvič poljubov 

*******************

(zapisala: Lea)

Ples vilinčkov.
Rogoviljenje v noči.
Smejoče sonce.

*
(zapisala: vilinček)

Zlata ura do
zgodnjih jutranjih ur.
Zlateče misli.

***********************

zapisala: nagajivka

Vseskozi živa
se pretaka po venah.
Reka spominov.
~~~
Vselej drugačna
pa vendar vedno ena
pod istim mostom.
~~~
Črnina noči
napolni medprepadje.
Most nevidna vez.
~~~
Prenapolnjen jez
utiráje novo pot
osameli slap.
~~~
Samorasli bor
prijateljuje z duhom
samorastnikov.
~~~
Kapljica rose
posrka žarek sonca:
hvala za zajtrk!

~~~
Ob reki klopca
gosti svilna metulja
v zavetju krošnje.
~~~
Rečna bregova
pod rožnatim oblakom.
Barve oživé.

****************

(zapisala: vilinček)

Dokler živimo
reka ostaja živa.
Teče z nami.

***
(nastalo na strani Matevž)

Ne glede na čas,
ne glede na obdobje …
Se ti prilega.

V plašču ljubezni …
si bo našel vsak letni
čas svojo srečo.

**********

(zapisala: LEA)

Oči so zazrte, v ure ko sem verjela.
Na licih sled umazanije.
Solze izpirajo laži.
~~~
Obležala sem
v nepremičnosti.
Trepetala v mrazu
tvoje okorne dlani.
~~~
Zakleni realnost…
Predajva se iluziji …
Verjmiva v najino ljubezen.

********************
(zapisal: VILINČEK)

V nenehnem prepletu
realnost in domišljija.
V življenju in tudi v ljubezni.
**
Trenutek, ki se bo
zapisal v tvoje oči.
Več videnj. Kako ga začutiš?
**
Ene oči več videnj.
Več oči … je še več videnj.
Kaj je realnsot? kaj domišljija?

***************

(zapisala:Lea)

Brezbrižni pogled

Eleganca,
sončnik kot rekvizit …
Odmaknjenost,
brezbrižen pogled …
Nemo zre
prek gladine.
Na drugem bregu,
v gozdu,
se izgubi.

**

V iskanju sebe

Življenje?
Je eno? Morda sta dve? Nešteto?

Življenje v prepletu s smrtjo,
dvigata se v nebo.
Vabita te človek:
“Povpni se tja v višave!”
Iskal boš tam zgoraj,
izgubljeno vero.
Morda najdeš sebe.

*****************

(zapisal: vilinček)

Pogled ki verjame.

Kuštva glava
svoboden pod soncem …
Predan življenju,
pogled ki še verjame …
Oči govorijo
in vidijo več …
a nikoli bregov.
Pravljični gozd,
povezanost z naravo.

*****************

(zapisala: Lea)

Sonce v otroških
očeh. Igriv je njegov pogled.
Sreča je prišla.

*****************

Nastalo na strani Matevž:.

Ljubezen je kot
sonce, ki razsvetljuje
življenje neba.

Ona kot sonce
naših nebes.In mi kot
sonca njenih nebes.

V nas je nebo in sonce.
Ljubezen je vez.
Drug drugemu žar.

***************

Natalo na strani Aleks:

Žameten dotik,
mehkih in toplih dlani.
Božaš ljubezen.

**************

zapisala: LEA
Meditacija

Meditacija,
mirna in čuteča.

Zlita
z besom slapov.
Zlita
z hrumenjem voda.
Zlita
z vsem stvarstvom.

V sožitju z naravo.

***

zapisal: VILINČEK

 Meditacija,
harmonija vseh čutov.
Izviri ljubezni.

Duša delfina
Igrivo žuborenje
voda pod soncem.

 ***