Svoj dan razsvetliva …
(nastalo v prepletu z “nagajivko”)
Na strani:
http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/22/le-kam-prosta-poezija-rime/
***
Dire Straits - Romeo & Juliet
http://www.youtube.com/watch?v=W9MzrirPrCI
(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala poezija)

lastna fotografija
avtor: VILINČEK
Ko sanje letijo
v naročja
ljubezni …
iz mene v tebe,
iz tebe v mene …
Povzdignejo se
nad oblake
in zvezde;
nikoli enake
v svoji širjavi,
pa vendar v globini
sva družna
preliva.
***
Kjer znova tokova
sotočja
sva sreče …
ko kapljice naju
so z njo prepojene.
Potečiva skupaj
v jezera
in morja;
v utrinkih večera,
v sončni žarjavi,
v noči mesečine …
svoj dan
razsvetliva.
****************************
25. november 2009
avtor: nagajivka
»Iz iste smo snovi kot sanje.«
V naročje duše
ujameš hip
z vso bitjo
potopiš se
vanje.
Iskreno nežen
kratek
bežen
živ
popoln
svetâl
utrip.
Otrpne gib.
Zastane dih.
Bit duha zahrepeni.
Brezpogojnost.
Zven tišine.
Kot popolnost
med predanostjo
v zaupanju
bližine.
Spolzi po licu
živ kristal.
Stopi okove src
sijaje.
Nemo biserno zdrsé
se z milino
v tihi sreči
in otožju hrepenenja
izmenjaje
prepojé.
Vrzel izgine.
Vse kar manjka
vse kar ni
vse kar je
in kar še bi
vse željé
pahljače čutov
v harmoniji
zaživé.
~~~
http://www.youtube.com/watch?v=ISipJs6I1w4&feature=related
*************************
Nastalo naknadno ob komentarjih tega bloga:
(zapisala nagajivka):
V nočeh mesečine
med plesom odsêva,
ko z vodne gladine
se spêv razodeva,
svetlijo se sanje
v čarobnost odete …
Na plašču skrivnosti
srebrijo manšete.
Dlani osvetljene
želijo bližine …
V dotiku spojene
med plesom miline,
nežne in krhke
v mehurček ovite …
V objemu sladkosti
kot pravljice skrite.
(by nagajivka)
*******************
zapisala: nagajivka
~ 27.11.2009 20:36:
~~~
V sebi nosim širni svet.
Preplet reale s svetom sna.
Je delček stvarnega sveta
v dimasto-meglen
kašmirjev šal
čez dan odet,
kot puhek zjutraj mehko vtkan
v gladák satenast pajčolan,
v nočeh ovit v svilen baržun
iz nežno-božajočih sanj.
Ta del je moj.
Neizrekljiv.
Nezamenljiv,
kot glas srca.
Neúkrotljiv je …
kot naboj
nemirno-mirnega
duha.
Neotipljiv,
kakor opoj.
Neulovljiv,
kot mavrica,
ki se med prste uloviti,
oprijeti,
je ne da,
kot ne zgrabíti si v naročje
sinje-modrega morjá
in kot ne žepov napolniti
s svodom širnega neba.
Takšen je ta sanjski svet,
s povestjo pradavnin prežet.
Poln skrivnosti,
brez vprašanj.
Poln norosti,
poln spoznanj.
Brez pričakovanj,
bridkosti,
brez solzá obžalovanj.
Poln božanskosti,
sladkosti,
igriv,
svoboden,
spremenljiv.
Kot v živahnega duha mladosti
vsak spomin ostaja živ,
… naj je tisočkrat občuten …
… naj je stokrat doživet …
vedno znova je drugačen,
neizrekljiv, neponovljiv,
v subtilnem svetu slutenj,
nežnih čútenj,
zame svét.
~~~
http://www.youtube.com/watch?v=FcpamvLB2JU&feature=related
~ Debussy & “Clair De Lune”
******************
zapisal: VILINČEK
Petek, Julij 13th, 2007
******************
IV. Mar slišiš glas…
“Namenjeno KLARI - deklici z velikim srcem!”
(glasbena podlaga: Aha -Crying in the rain)
http://www.youtube.com/watch?v=K7cUP97Psyw&feature=related
Mar slišiš glas
puščave;
njenih sinov
molitve tihe,
ujete v čas…
ko gnev vetrov,
v sipinah peska se igra?
Vročina, mraz,
širjave;
ne grenka sol,
ki piše stihe…
v peščeno gaz
malih bogov,
ne vzame smeha, solz, srca…
Mar čutiš tok
življenja;
utrip neznan,
ki v tebi bije…
da lahkih nog
se dvigaš v dan,
ker znova tvoja luč gori?
Je spev otrok
zorenja;
ko nežno dlan
se v dlan ovije…
je hrana sok,
je njih elan,
kjer skrivajo se vse moči…
Mar vonjaš zrak -
dišave;
veselje vso,
ki te obkroža…
okus sladak,
ko te toplo
ponese v čarobni svet?
Kakor oblak
beljave,
izli nebo;
da vzcvete roža…
Le en korak,
spet zarja bo
sijala na tvoj beli cvet…
————————————–
Mar slišiš glas
življenja;
veselje vso,
ki v tebi bije?
V peščeno gaz
izli nebo,
ko nežno dlan se v dlan ovije.
***********************
zapisala: nagajivka
“NEBO PO DEŽJU”
Čutiš spokojnost
neba po dežju?
Slišiš ta svod,
ki umirja strasti?
Mar vidiš oblake,
jih vetrič odnaša,
da luna nocoj
bi te zibala v snu?
Spominjaš se sanj
v objemu tišine,
nasmeha v dotiku
s svileno nočjo?
V čašo je kapnil
en biser miline,
napolnil srce je
do vrha s slastjo.
Okušaš poljube
slanih okusov,
mar še valovijo
z gladino morjá?
Pod peno razburkano
nežnost delijo,
v bonaci strastíjo se
v silnicah z dna.
(by nagajivka)
http://www.youtube.com/watch?v=Eh3SwQolGKg&feature=related