Arhiv za Januar, 2010

V soju sončave (prosta poezija - rime)

Nedelja, Januar 31st, 2010

 V soju sončave
(prosta poezija - rime) 

Aerosmith - Crazy(HQ)W/Lyrics
http://www.youtube.com/watch?v=m7zB2eXu_Vw&feature=related

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija.)

dsc00785.JPG

lastna fotografija

Včasih se čutiš svoboden kot ptica,
saj krila so v krilih nebeških poljubov.
Raznežijo lica
se v žarkih zlatečih …
kot bil bi v prelesti
serafov … kerubov,
a sebe si našel v najlepših povestih …

Drastljiv dišav, ki v hotenjih dehtivih,
hotele vsak delček bi tebe obseči.
V peresnih razlivih,
z deviško lepoto …
ki kakor slapovja
želijo poteči
in zleči se v sladka medena satovja …

Da v njih se medila bi kapljica vsaka,
ko z vrha privre in preliva se čezenj.
Vsa voljna se staka
ter v eno združuje …
ker vsakič naproti
ji pride ljubezen,
ki v soju sončave se v loku bohoti.

*********************

Lepe misli, haiku in poezija pesnikov, ki je nastajala
med komentarji tega bloga:

***

avtor: daljnovzhoden

Vzklilo je seme
sredi puščav osame,
raste k soncu.

***
avtor: vilinček

Njeno jedro v
jedru vsakega bitja.
Spajanje jeder.
 

***

avtor: tom

V tvoji poeziji
polni vstajenja
je hrana besedi.

***
avtor: vilinček

Prav vsi nosimo
v sebi luči vstajenja.
Najti jih v sebi.

*******

avtor: nagajivka

~~~

Tam na zgornjem robu kotla …
kjer potihne bučen svet,
tam kjer žarek se zrcali
na belini … med kristali,
tam kjer vetrc v svojem plesu
na odeji pušča sled,
kjer tišina nagovarja,
boža gorskih ptic ščebet,
kjer visokih smrek vrhovi
se dotikajo neba,
tam zavem se:
nad megló …
vzhaja zarja,
nad oblaki …
vedno znova
za nočjo …
ko pretežki so koraki,
da prižiga
luč srca. 

~~~
http://www.youtube.com/watch?v=a1u3phAVTE0&feature=related 

~~~

Naj v soju sonca
se lesketajo tvoja
bela peresa.
~~~
Razpri jih sanjam,
da zaživijo barve
tvoj’ga življenja.
~~~
Razpri življenju,
da ostvariš svoje sne,
vilinsko bitje.
~~~
Iz mavrice stkan
je obok tvojih poti
proti svetlobi.
~~~
Tvoj glas je odmev
pesmi tvojega srca.
Všeč mi je ta zven!
~~~
Lepa si kadar
prepevaš o ljubezni
iz odseva duše.

***

avtor: vilinček

Nevidne očem,
a najdejo pot do nas.
Svetlice časa.

******
avtor: lea

ujeta v korak
gledam sneg na vršacih
oddaljeni svet
***
ledene sveče
tok večernega mraka
jek v nočnem snegu
***
večerno nebo
z veliko zgoščenih senc
orošenost šip
***
globina noči
v prividu nestalnosti
veje snežni hlad

***

avtor: vilinček

Razgrinjajo se
 sive in težke zavese.
Njegove luči.

***
avtor: daljnovzhoden

Praznik vstajenja,
odsev zgodovine v
času brstenja.

***
avtro: vilinček

Lesketa se, ko
si drug z drugim polnita
božanski nektar.

***

avtor: Dragica

v senci sonca
lok zaobjema
dan in noc

***
avtor: vilinček

Iz brstečih sanj,
v brstečo življenje.
Božajočih sonc.

***

 

 

Na sredi nekje? (sonet)

Nedelja, Januar 31st, 2010

Na sredi nekje?
(sonet)

glasbena podlaga (predlog: nagajivka)
MI MANCHI - Andrea Bocelli live
http://www.youtube.com/watch?v=3zuylllS12c

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija.)

dsc00724.JPG 

lastna fotografija

So našle se misli … Na sredi nekje?
Je vez? Energija? Naključje morda?
Pa vendar lepo je, ko pesem srca …
zasliši se z dalje in seže do te.

Mar bog bi to vedel? Vesolje to ve?
Ko čas, ki še pride začutita dva …
Kot gledal bi jutro z očesom neba,
kjer zlatih trepalnic se veka odpre.

Tam vzhajaš v naročju nebeškega sla,
ki novemu dnevu prižgal bo luči.
Počasi budi te iz spečega sna,

da v sebi bi čutil njegove moči.
S čarobnim sijajem te v žarke obda,
ker njega ljubezen se vate vzžari.

********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

avtor:  NAGAJIVKA

Kot nitke svetlobne s čarnim sijajem
spletajo mrežo zaves pajčevine,
nasujejo v zibel ti biserovine -
te kapljice rosne, ki z lahnim dražljajem

polzijo med plesom, da z nežnim trzljajem
spojijo dotike v enost vsebine.
Kot združene kaplje morske globine,
 v ritmu nihajev valujejo z glajem.

Podobne so misli. Prepredene v vez.
Nevidne, neslišne, neotipljive.
Osamljene kdaj od peklá do nebes,

pa vendar odtisnjene v skupne arhive.
Ne/zavedno spojene v mreži navez -
so silne moči – a (še) nedokazljive.

(by nagajivka)

***
avtor: BIN

uTRIP SOBOT NI TIH

S teboj spoznavam čare poezije.
Vsak nežni klic razburka sanj gladino,
v zavetju tvojem svetlo rastje klije,
med brsti rož spet ptič žgoli v tišino.

Apolon, a ne bog, le plah metulj
želim si biti v tvojem čarnem gaju.
Na krilih igra krogcev in krivulj
za vse ljudi in malo še … za naju.

***
avtor: NAGAJIVKA

Mislim, kaaaj? Halooo?!
O kakšni konkurenci zdaj ti to???
Pesnjenje ne more bit’ “formalno”!
Duo, trio … vse je to “normalno”!
A ne poznaš še te olike???
Ker veš … ne gre res za “replike”!
Gre za stihe po navdihu,
da izdahneš kar je v dihu.
Če pa v dihu sape nimaš,
pol pa pač kr’ neki zrimaš.

***
avtor:
DALJNOVZHODEN

Olika vedno
polika mišljenja treh.
Simbolika sanj.

***
avtor: BIN

(za by nagajivka)

Saj imaš prav! Glede olike.
A ta nikdar ni b´la za bike.
Le kraljične in spletične,
prve slavne druge mične
in galantni kavalirji,
(v ozadju pa špetirji),
So formalno jo gojili,
kdaj z gnojnico vse polili,
prav zaradi konkurence,
(živa priča so Firence!)
vklesane v kamen žive sanje,
ti princeska ujeta vanje…
Prijemlje me, da b´šel na štrik,
ti pa me učiš… olik???

***

Vsak brizg krvi poslan v napete vene
pogled, objem, vsak nežen stik telesa,
svoboden gib ujet v prvine plesa
zaklepa dušo v mrak, med temne stene.

In vendar prav ta mrak jo znova žene,
sprosti se zubelj iz globine kresa,
zasije v dnu priprtega očesa,
v globino biti človek znova krene.

Kam vodiš duša moj korak tresavi?
Si palica, korenček? Si oboje?
Kje naj meso svoj divji ples ustavi?

Kje je v globinah konec varne hoje?
Kje si duša? V prsih, morda v glavi?
Kjerkoli si,v življenje greva v dvoje.

***

avtor: lea

Med suhim listjem
preblisk beline zvončka.
Zima odhaja.

***

avtor: nagajivka

(za by bin)
~~~

Olika ta gre iz roda v rod!
Zato pa v svetu vojn živimo!
Poln muk je … poln zablod,
k’ se prou nč ne naučimo!!!
Bikci včas’ vsi razpuščeni,
en čez druzga bi z rogovi
se borili,
plot leseni, travo, cvetje …
poteptali,
kot razjarjeni “bogovi” …
v silni vnemi, zgolj za “zmago”,
da bi svetu dokazáli,
da nagon drži jim špago.
Gon bo vladal na tem svet’,
še naslednjih taužent let???

**
avtor: nagajivka

(za by Lea)

~~~
avtor: nagajivka

Zvonček se nagne
v smer cerkvenega turna:
“Le komu zvoni?!”

***
Ti veš kaj se skriva onkraj neba,
ko izpereš sledove prahu iz srca -
to odvečnost strahu,
ki mrtviči telo
da z morami sna
bi ubila duha.

Na krilih nasmeha potujem, svobode,
nad reko plazóv masovne zablode,
brez teže okov,
ki vlekó v temô
sluge podzemlja,
nevedne oprode …

Ti veš kje se igra dvoma konča,
ker veš kje je moj nasmešek doma.
Brez njega me ni,
ne tebe, ne naju,
v tragikomediji
tega sveta.

~~~
http://www.youtube.com/watch?v=S-wM3xLTXQU
Sega Piano Nocturne & “I Just Smile”

***
avtor: bin

TIH SOBOTNI TRIP

Brezgrešno se beseda v venec vije.
Njej poješ slavo, eni in edini,
večni nosilki sreče, harmonije,
mar njen izvir v tvoji je globini?

Izpraznil Amoret je zlati tul.
Nič več puščice v srcu ne skelijo.
Iztekel se je čas popotnih cul,
a v njenih tonih sanje še zvenijo.

*** 
avtor: vilinček

Naravni izvir
vseh kreposti in vrlin.
Svetloba čustev.

***
avtor: Daljnovzhoden

Režemo brazde,
sadimo up človeštvu.
Ples, sij razuma.

***
avtor: Vilinček

Na poti skozi
sebe spoznavamo bit
vsega življenja.

***
avtor: Bin

SOBOTNI TRIPTIH

Na breg ukročene reke sonce sije.
Ponižno tečem dalje proti morju.
Prešlo hrumenje je, prešle norije,
že kaže cilj se, v zarji na obzorju.

Iskri tvoj stih se v produ, kot dragulj.
Preprost, a brez temin, kot cvet zlatice.
Povsod drugod je v reki blato, mulj,
v brzicah tvojih rim so še bleščice.

***
avtor: vilinček

Dragulji srca
lesketajo ljubezen.
Lepota poljan.

***

avtor: Bin

Snežna odeja
prekriva popke cvetlic.
Pomlad prihaja.

 

 

 

Le svetli biseri (haiku)

Nedelja, Januar 31st, 2010

Le svetli biseri

(haiku)

dsc00723.JPG

Pravljičen svet,ki
ga rojeva ljubezen.
Čar brezmejnosti.

Le svetli biseri
spominov naj stopajo
z nama v nov dan.

Osrečuješ me
plam nebeških pogledov.
Moj zrak ti je vdan.

Po prisanjanih
poteh stopa prihodnost.
Zapisi časa.

******************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

avtor: BIN

Da mi je biti sončni žarek…
Z ljubeznijo bi zlil se v hlad somraka,
naravnost na srce premrzlo, strto,
vroči ogenj, ki ga željno čaka.

Da mi je biti hladna senca…
Zakril bi nežno lice pred vročino,
le božal bi oči z mehkobo svile,
čarobne slike spuščal jim v globino.

Da mi je biti prah na poti…
Na tvoji dolgi poti v lepše čase,
prekril bi trdi kamen, trnje, blato,
vse grdo, bolečino, …, vzel bi nase!

Da mi je biti drobna ptica…
Zapel bi pesem, te zazibal v sanje,
o lepih dnevih, sreči in ljubezni,
ker dobro vem, da še verjameš vanje.

**

avtor: vilinček

Pisala se je
in še se bo pisala.
Brezčasna pesem.

***

avtor: nagajivka

2010 - kar brez pesmi začet?
Ah, to pa ne gre! Le časa zmanjkuje.
Reala zahtevna mi dan zapolnjuje,
a spletem v Januar vsaj ta sonet.

Pogrešam preplete slovenskih besed!
Prepolna ušesa besede so tuje.
Pogrešam domačo! - mi spet narekuje
srce, ki pestuje jo, ko grem v svet.

In pesem mi manjka. Pa rima. In stih.
Ritem, ki vabi v zapis melodije.
Zasuta sem z delom. Tja izlivam navdih.

Pa vendar mi manjka še svet poezije.
Kot mórij oseka bi, jezêr presíh,
dušo zažejala v bit nostalgije.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=3zuylllS12c 

***

http://free2rhyme.blog.siol.net/2010/01/21/nocturno/

~~
Oj, ta duša večno neizpeta,
prepolna novih vtisov, doživetij,
poeta slast in muka tisočletij,
med čas razuma in ekstaz razpeta.

Kaj jo mami, da želi polêta?
Sen? Izpoved? Glasba? Vonj poletij?
Nemir duha privabi jo iz zavetij,
ta blažen zven, med strunami trepêta.

Kot bi prepevati hotela odo.
Zahvalnico ustvarjanja lepoti,
tej svežini rose med prirodo,

ki lajša ji težak korak na poti;
izviru, ki poji jo z bistro vodo,
navdahnjeno popotnico v samoti.

(by nagajivka, Firence 21. 01. 2010)

******
avtor: daljnovzhoden

Celično jedro
sredi sončne pripeke
poka po šivih.

***
avtor: vilinček

Svilena nežnost
in mehkoba baržuna
spojenih čutnic.

***
avtor: daljnovhoden

Osvit mehkobe
razsvetli dotik časa
v neskončni dan.

***
avtor: vilinček

Doživljati jo,
ker poješ in te poje.
Glas privlačnosti.

***

 

 

 

 

Pogled, ki mi daje (prosta poezija - rime)

Sobota, Januar 16th, 2010

Pogled, ki mi daje …
(prosta poezija - rime)

Vse najboljše za te!

Lou Reed - Perfect Day
http://www.youtube.com/watch?v=pgviDNeXQ2w 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija)

dsc00784.JPG 

lastna fotografija

******
**
V svetlih očeh,
ki jih gledam pred sabo …
S tabo sem,
s tabo …
Pa saj vem, da to veš.

V svetlih očeh …
Le kaj se v njih skriva?
A živa je,
živa …
ko v njih sonca uzreš.

Pogled, ki mi daje,
da vso me zajame …
Zame so,
zame …
je ljubezen njih dar.

Pogled, ki mi daje…
se vame prelije,
ker sije mi,
sije …
v mojih jedrih tvoj žar.
  

**

********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

avtor: daljnovzhoden

Skrivnost svetlobe,
pogled zajema nado.
Dar prelivanja.

**
avtro: vilinček

V sebi nosiš ključ,
ki odpira vsa vrata.
Ohrani skrivnost.

***
avtor: bin

V nežnih dlaneh,
ki po licu drsijo…
Tlijo še
tlijo…
Kot mogočen vulkan.

V nežnih dlaneh…
Se kot sonce zasmeje!
In greje me,
greje…
Skupaj greva v nov dan.

Dotik, ki mi daje
vse čare opoja…
Moja si,
moja…
Vse v ljubezni je prav.

Dotik ki mi daje,
ki dajam mu sebe,
da tebe bi,
tebe…
Znova tja popeljal.

**
avtor: vilinček

Lahni metulji
na blazinicah prstov.
Sončeve strune.

***
avtor: dragica

pavze casa
iz bube
zlati metulj

**
avtor: vilinček

Harmonija.
Razsvetli
se notranjost.

***

avtor: lea

Prikloni se bor.
Dotik iglastih prstov.
Idila zime.
***
Drobno sončece
žareče v zimskem dnevu.
Tople misli.

**
Večer

Oranžni trenutki …
v daljavi večnost …

Črne silhuete ptic v vrtincu iskrenja sedanjosti.
Luč dneva se noče umakniti, preden da zadnji pozdrav.

Naposled se nebo ogrne v črnino,
… vame se naseli nemir.

**
avtor: vilinček

Oživijo in
pozlatijo se barve.
V prelesti čustev.

 

 

 

 

 

Dveh src bisernica (prosta poezija - rime)

Ponedeljek, Januar 11th, 2010

 

Dveh src bisernica
(prosta poezija - rime)

Karunesh-The day begins/Rays of hope
http://www.youtube.com/watch?v=aXYZL2XJEnI 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na ob kateri je nastajala poezija)

03012010043.jpg 

(lastna fotografija)

Obrisala solze bom s tvojega lica,
vedrina z osvitom
naj čas obžari.
Ker nočem, da čutil bi žalost ob meni,
v iskrivem pogledu
so srečne oči.

S poljubi vzletela bom k tebi svetlica,
da željam prilijeva
njen večni sij.
Ko združno potečejo zlati prameni,
se z njimi izpolniva
v jutrišnje dni.

Razpira se v prošnji dveh src bisernica,
ko leže v nov dan
med sprijete dlani.
Toplo sva pokrila v globini se njeni,
kjer naju ljubezen
vse bolj biseri.

********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

***

avtor: vilinček

Obsijana sva
s svetinjicami nje.
Sonce soncu up.

**

avtor: daljnovzhoden

Kaplja na koži
pusti sled hrepenenja.
Up naj bo ti več…

**
avtor: vilinček

Ne le osvetje,
neizmerno vesolje.
Vidiš nevidno?

**

avtor: bin

Pojil se bom v biserih tvojih izvirov,
prislonil bom ustne
na belo telo,
poljubil metulje v drhteči globini
dehteče cvetlice
naj zanje cveto.

Spet najine bodo vse zarje večerov,
cvrčanje škržatov,
škrlatno nebo,
valov šepetanje, sprehod v mesečini,
košata črnika
in klopca pod njo.

Preplet valovanja dveh žgočih nemirov,
v sozvočju predaje
vse strune pojo.
Tja, v večnost se pišejo zlati spomini,
po licih pa
solzice sreče teko.

**

avtor: vilinček

Ne osvetljuješ
le sebe … tudi druge.
Kadar si sreča.

**

avtor: lea

Odsevi

Splet sončnih kril
ujetih v mehkobi oblakov.
Tekoča modrina neba
odseva v vodni kotanji.

Kamen

Sanja kamen sredi blata.
Z ostrino belih robov
dvignjenih visoko v nebo
hrepeneče stremi po mehkobi.
Novem stanju …
v želji, za vedno ostati kamen.

**
avtor: vilinček

Kar je v tebi se
preliva v življenje.
In spet se vrača.

**

avtor: daljnovzhoden 

Tolažbo najdeš
samo v siju duha.
Brezmejnost srca.

**
avtor: vilinček

Neguj in hrani
vire dobrih energij,
da jih ohraniš.

*
(Na strani Matevž)

Znotraj tebe je,
tam je tvoj topel dom.
Nosiš ga s seboj.

*
(Na strani Aleks)

Kuštrav dotik in
bleščice v srečnih očeh.
Osvetljena noč.

 

 

Bližje k tebi … (prosta poezija - rime)

Sreda, Januar 6th, 2010

 

Bližje k tebi …
(prosta poezija-rime)

The Power Of Love - Frankie Goes To Hollywood
http://www.youtube.com/watch?v=LdnAbtIF3YM 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na ob kateri je nastajala poezija)

03012010013.jpg 

(lastna fotografija)

**
Še o njej mi šepetajo,
sapice iz tvojih usten …
Še je v meni tista pesem,
ki z metulji me osvaja …
pa čeprav že noč pokrila
te s čarobno je odejo.
A jo slišim …
slišim
v sebi,
ko te spečega milujem.

Kam s poljubi naj potujem?
Pridem bližje?
Bližje
k tebi …
Tih korak prestopi mejo
v čutnem šelestenju svila …
ki se pod vzdihljaji vdaja,
ko zaveješ ves peresen
in dišiš do mojih usten …
Še o njej ti šepetajo.

********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

**

avtor: daljnovzhoden

Brezmerno hrepenenje
izhrepeni dehtiv
nepotešenega sla.

**
avtor:  vilinček

Čutiš izpolnjenost,
ko zažariva skupaj?
Izpolnjujva se vsak dan.

**
Stvarnik življenja.
Združuje, razsvetljuje
in ga rojeva.

**
avtor: bin

Tam v globini še gorijo
s tihim žarom, kot vulkani…
Tam se noč ni poslovila
z jutrom lepša je postala,
ko na zlate kodre tvoje
sonce bisere poseje.
V zraku pesem,
pesem nežna …
ni še čisto izzvenela.

Vse sva dala, vse si vzela.
Dva metulja sva
breztežna
se spustila na odeje,
spet v nebo med zvezdne roje
se v objemu popeljala.
Nisva nežnosti izpila …
z novim žarom, kot vulkani,
naj v globini še gorijo.

***

avtor: bin

Klic

Odšla si.
Kot sonce zvečer za obzorje se skrije.
Ko ravno…
Ko zmoreš objeti z očmi vse barve svetlobe,
da več ne boli.

Odšla si.
Kot zlata jesen se v sivino prelije.
Neslišno
za listom se listek z drevesa poslavlja…
Po snegu diši.

Odšla si.
Kot davno odšle so mladostne vizije.
Nedolžne,
igrive cvetlice življenja zvenele so
v vencu skrbi.

Odšla si.
Kdaj vrneš se?
Z jutrom, pomladjo, med vnukov norčije?
In vame, kdaj znova,
ljubezen,
povrneš svoj
svet iluzij?
Odšla si!

***
avtor:  Vilinček

(za Ajro) 

Solze ljubezni,
osvetlijo naj tvoj svet.
znova zasiješ.

(Na strani Neikka-Neikka)

Ni črnila na
tvojih belih peresih.
čista notranjost.

***

avtor: vilinček

Zamigetale
so na deviških prsih.
Divna belina.

**
avtor: daljnovzhoden

Blagomilje se
preliva v vrč strasti.
Telo prepeva.

**
avtor: vilinček

Bisernica dveh
src ga vsakič pomladi.
Levitev spoznanj.

**

avtor: daljnovzhoden

Preprostnik stopa,
po poti razsvetljenja.
Luči gorijo.

avtor: vilinček

v notranjosti
sebe vidiš lepši svet.
Čudodelni gral.

**