Pogled, ki mi daje (prosta poezija - rime)
Pogled, ki mi daje …
(prosta poezija - rime)
Vse najboljše za te!
Lou Reed - Perfect Day
http://www.youtube.com/watch?v=pgviDNeXQ2w
(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija)
lastna fotografija
******
**
V svetlih očeh,
ki jih gledam pred sabo …
S tabo sem,
s tabo …
Pa saj vem, da to veš.
V svetlih očeh …
Le kaj se v njih skriva?
A živa je,
živa …
ko v njih sonca uzreš.
Pogled, ki mi daje,
da vso me zajame …
Zame so,
zame …
je ljubezen njih dar.
Pogled, ki mi daje…
se vame prelije,
ker sije mi,
sije …
v mojih jedrih tvoj žar.
**
********************
Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:
avtor: daljnovzhoden
Skrivnost svetlobe,
pogled zajema nado.
Dar prelivanja.
**
avtro: vilinček
V sebi nosiš ključ,
ki odpira vsa vrata.
Ohrani skrivnost.
***
avtor: bin
V nežnih dlaneh,
ki po licu drsijo…
Tlijo še
tlijo…
Kot mogočen vulkan.
V nežnih dlaneh…
Se kot sonce zasmeje!
In greje me,
greje…
Skupaj greva v nov dan.
Dotik, ki mi daje
vse čare opoja…
Moja si,
moja…
Vse v ljubezni je prav.
Dotik ki mi daje,
ki dajam mu sebe,
da tebe bi,
tebe…
Znova tja popeljal.
**
avtor: vilinček
Lahni metulji
na blazinicah prstov.
Sončeve strune.
***
avtor: dragica
pavze casa
iz bube
zlati metulj
**
avtor: vilinček
Harmonija.
Razsvetli
se notranjost.
***
avtor: lea
Prikloni se bor.
Dotik iglastih prstov.
Idila zime.
***
Drobno sončece
žareče v zimskem dnevu.
Tople misli.
**
Večer
Oranžni trenutki …
v daljavi večnost …
Črne silhuete ptic v vrtincu iskrenja sedanjosti.
Luč dneva se noče umakniti, preden da zadnji pozdrav.
Naposled se nebo ogrne v črnino,
… vame se naseli nemir.
**
avtor: vilinček
Oživijo in
pozlatijo se barve.
V prelesti čustev.
Januar 16th, 2010 at 5:28 popoldne
Skrivnost svetlobe,
pogled zajema nado.
Dar prelivanja.
Januar 16th, 2010 at 10:49 popoldne
Ku ku Vilinček!
V nežnih dlaneh,
ki po licu drsijo…
Tlijo še
tlijo…
Kot mogočen vulkan.
V nežnih dlaneh…
Se kot sonce zasmeje!
In greje me,
greje…
Skupaj greva v nov dan.
Dotik, ki mi daje
vse čare opoja…
Moja si,
moja…
Vse v ljubezni je prav.
Dotik ki mi daje,
ki dajam mu sebe,
da tebe bi,
tebe…
Znova tja popeljal.
bin - milent
Januar 18th, 2010 at 11:37 dopoldne
Spet sem tu, da ti pustim lepe pozdrave, tebi in vsem tvojim obiskovalcem.
Januar 18th, 2010 at 12:47 popoldne
Se oproščam za zamudo.. a sem tudi tukaj, da sem vam zahvalim za poezijo in lepe misli
******************************
DALJNOVZHODEN pravi:
Skrivnost svetlobe,
pogled zajema nado.
Dar prelivanja.
**
V sebi nosiš ključ,
ki odpira vsa vrata.
Ohrani skrivnost.
Hvala ti za prelep haiku… Čudovit teden ti želim
Januar 18th, 2010 at 1:54 popoldne
Tudi pri tebi se ustavim BIN in se oproščam za zamudo.
In brž vrnem ku, ku … da bo pomlad čimprej tu
Hvala ti za prelepe stihe, ki so se toplo dotaknili zgornje pesmice. Tokrat se ti zahvalim z haikom.
Lahni metulji
na blazinicah prstov.
Sončeve strune.
Krasen teden tudi zate
Hvala še enkrat.
Januar 18th, 2010 at 2:10 popoldne
DRMAGNUM
vesela sem, zelo vesala, da si se znova oglasil na moji strani. Hvala ti, da me še vedno nekako spremljaš, tudi za lepe želje.
Tudi tebi in vsem tvojim… naj ti/ vam ta teden prinese kaj zelo lepega.
Januar 18th, 2010 at 6:11 popoldne
Draga Vilincica,
tole obiskovanje je ze kot ritual …po nekaj dnevih, ko me ni, me vest zapece, ker me toliko casa ni bilo, hehe.
Pa je prav, da pavze povedo, kaj si zelimo in cesa ne.
pavze casa
iz bube
zlati metulj
O, D
Januar 19th, 2010 at 9:02 dopoldne
Draga Viilinčica,
pozdravljena v tem torkovem jutru. Tudi tokrat je lepo pri tebi.
Sama ti dodam dva haiku, nastala sta pri Alenki.
Prikloni se bor.
Dotik iglastih prstov.
Idila zime.
***
Drobno sončece
žareče v zimskem dnevu.
Tople misli.
V navdih so mi bile njene enkratne fotke.
Navdih mi je pomenila tudi neka fotka z neta ob njej je nastalo tole:
Večer
Oranžni trenutki …
v daljavi večnost …
Črne silhuete ptic v vrtincu iskrenja sedanjosti.
Luč dneva se noče umakniti, preden da zadnji pozdrav.
Naposled se nebo ogrne v črnino,
… vame se naseli nemir.
Bodi nadvse lepo Lea
Januar 19th, 2010 at 12:47 popoldne
Pozdravljena draga Dragica.
Ja, res smo se malo umirili
Pa saj nič hudega, drugič pa smo znova več skupaj …
Saj je tudi pri meni tako.
Vse se veže na življenje, tudi tempo njega…
naše notranje počutje, zunanji svet (vplivi njega)
Kdaj se malo umaknemo v intimo,
so pa znova obdobja, ko smo bolj aktivni.
pavez čase
iz bube
zlati metulj
To mi je pa všeč.
Še jaz pridam enega.
Harmonija.
Razsvetli
se notranjost.
Nad vse mi bodi lepo in hvala za lep haiku.
********************
Bila sem pravkar na tvoji strani, pa morda priložim tale delček še sem,
najbrž bo ta knjiga še komu zanimiva in si jo bo želel imeti.
http://poesias-neikka-neikko.blogspot.com/2010/01/v-mesecu-oktobru-2009-je-nas-slavni.html
In seveda še enkrat čestitke Miru Cerarju ob izdaji njegove knjižce. :)
Januar 19th, 2010 at 1:12 popoldne
Lep pozdrav tudi tebi draga LEA.
Dobra si zelo dobra v prostih vsebinah poezije,
tudi haiku - vsakič malo drugačna,
vežeš se z naravo izven sebe in s tisto v sebi.
Čutim te tako. Preko njih včasih doživljam tudi delčke iz svojega sveta
ali pa se mi prikaže kakšna slika iz narave, ki se je nekako vtisnila vame.
Alenkino stran že dobro poznam…
tvojo pa še spoznavam in vse boljša si v svojem pesnjenju.
**************
(zapisala: lea)
Drobno sončece
žareče v zimskem dnevu.
Tople misli.
***************
(zapisala: vilinček)
Oživijo in
pozlatijo se barve.
V prelesti čustev.
Čudovit dan ti želim
Januar 19th, 2010 at 1:46 popoldne
Nastalo na strani Matevž ob branju njegove poezije.
Pravljičen svet,ki
ga rojeva ljubezen.
Čar brezmejnosti.
Januar 19th, 2010 at 1:51 popoldne
Le svetli biseri
spominov naj stopajo
z nama v nov dan.
Januar 19th, 2010 at 2:05 popoldne
Osrečuješ me
plam nebeških pogledov.
Moj zrak ti je vdan.
Januar 19th, 2010 at 3:20 popoldne
nastalo na prostih poljanah:
Pisala se je
in še se bo pisala.
Brezčasna pesem.
Januar 20th, 2010 at 1:34 dopoldne
V svetlih očeh,
ki jih gledam pred sabo …
S tabo sem,
s tabo …
Pa saj vem, da to veš.
No, in zdaj veš.
Objemčka Tebi, draga Vilinčica.
Januar 20th, 2010 at 12:12 popoldne
Pozdravljena draga Vlatka.
Zdaj vem!
Hvala za obisk in topel objem.
Tudi zate vse, vse tisto najlepše
Januar 20th, 2010 at 9:59 popoldne
Za lepše dneve Vilinček.
Da mi je…
Da mi je biti sončni žarek…
Z ljubeznijo bi zlil se v hlad somraka,
naravnost na srce premrzlo, strto,
vroči ogenj, ki ga željno čaka.
Da mi je biti hladna senca…
Zakril bi nežno lice pred vročino,
le božal bi oči z mehkobo svile,
čarobne slike spuščal jim v globino.
Da mi je biti prah na poti…
Na tvoji dolgi poti v lepše čase,
prekril bi trdi kamen, trnje, blato,
vse grdo, bolečino, …, vzel bi nase!
Da mi je biti drobna ptica…
Zapel bi pesem, te zazibal v sanje,
o lepih dnevih, sreči in ljubezni,
ker dobro vem, da še verjameš vanje.
bin - dessin
Januar 21st, 2010 at 10:16 dopoldne
Hvala ti Bin za prelepo pesem
in seveda tudi za lepe želje.
Ti kar kmalu povrnem.
Nad vse lep dan ti želim
Januar 21st, 2010 at 5:22 popoldne
Hejj Vilinček!
Da ti po dooolgem času pustim vsaj eno sled. Ne, nisem se izgubila v vesolju, le v RL se mi toliko dogaja, da sem bloganje (do nadaljnjega) popolnoma opustila. Odkar ne sledim ničemur več - sem čisto »out«.
Na eho-bit – tudi sama pajčevina. Ker pa občasno zahrepenim po svetu poezije, verjetno kmalu še s kakšno pripesnim.
Sicer bolj v preletu, a prebrala tvoje zadnje, predzadnje in predpredzadnje stihe, ki so me, kot pridih igrivih sončnih žarkov, blagodejno pobožali. Kako dobro dene, sredi mrzle zime. Hvala ti za te požirke svetlobe.
Tole pa prepisujem iz svojega zvežčiča, spisano pred nekaj dnevi, še ne objavljeno:
~~~
2010 - kar brez pesmi začet?
Ah, to pa ne gre! Le časa zmanjkuje.
Reala zahtevna mi dan zapolnjuje,
a spletem v Januar vsaj ta sonet.
Pogrešam preplete slovenskih besed!
Prepolna ušesa besede so tuje.
Pogrešam domačo! - mi spet narekuje
srce, ki pestuje jo, ko grem v svet.
In pesem mi manjka. Pa rima. In stih.
Ritem, ki vabi v zapis melodije.
Zasuta sem z delom. Tja izlivam navdih.
Pa vendar mi manjka še svet poezije.
Kot mórij oseka bi, jezêr presíh,
dušo zažejala v bit nostalgije.
~~~
http://www.youtube.com/watch?v=3zuylllS12c
~~~
Pomah iz Firenc, ta hip med delovno pavzo. Vezani na pogodbene roke hitimo s poslom, ki ga decembra (zaradi epidemije gripe v ekipi) nismo uspeli dokončati. Ker sta dva kolega (od skupno devetih) še vedno na bolniški, ostali v pospešenem tempu delujemo s polno paro. Pa še mamo in sinova imam na obisku (ves svoj prosti čas posvečam njim). Skratka - pestro! Ko malce zadiham se pa spet kaj oglasim in v miru posvetim vsebinam še na tvojih straneh.
Kot sem zasledila, si tudi ti precej obremenjena z obveznostmi, zato ti zdaj želim čim več delovno uspešnih dni, predvsem pa še sproščujočih večerov - ob crkljanju in »zimskem spanju«. ;))
Lepo bodi, dragi moj Vilinček in vedi, da sem tempu navkljub, v mislih velikokrat pri tebi. Ker - RTM!*
Pozdrav vsem poetom.
p.s.: Bin - tvoja zgornja pesem je pa prava poslastica za ljubitelje lepih besednih zvez, z vsebino, ki vliva upanje. Vilinčku gotovo v navdih in v vselje vsem nam, ki radi prebiramo vajine “nadaljevanke” v venčkih. Če bo le čas, pridem zvečer pošpegat še na PP, da vidim kaj si/ste ustvarjali v tem času.
Šibam. Ciao!
Januar 22nd, 2010 at 12:13 dopoldne
Pozdravljana draga moja Nagajivka
A veš, da danes… prav danes, sem razmišljala, da ti pošljem eno osebno pisemce.
In očitno so se najine misli oz. energije znova srečale … tam nekje na sredi poti?
Kdo bi vedel? A bog mi je priča, da sem res danes mislila nate. Čisto zares.
Te berem:
Tudi sama sem malo manj aktivna …
a če ne ravno glasno, vsaj na tiho pridem na strani, kaj preberem … pokukam kaj se dogaja in potem drugič pustim kak komentar.
In tvoja stran je ras malo spančkala
Sicer sem vedela, za tvoj projekt … da te čaka v januarju delo in da boste delali s polno paro.. A vsaj toliko sem ti hotela potrkati, da ne bi mislila, da smo pozabili nate
Nismo draga moja. To pač ne.
In vidim, da ti je romatnika še vedno blizu.
MI MANCHI - Andrea Bocelli
Sicer pa tudi meni … super in z užitkom poslušam tole pesem.
Hvala ti tudi za sonet, ki si ga pripela na mojo stran.
Še vedno v tebi utripa tista živa energija. In taka mi tudi ostani naprej.
Te objemam… tudi jaz tebe RTM* zelo.
Še bomo skupaj pesnili in peli..
Res, da so kdaj obdobja, da malo obstojimo.. smo pa zato drugič bolj aktivni 
Jaz se zadnje čas tudi več posvečam haiku… A kot sem zapisala, tudi pesem bo še pela
Berem še o Binovi pesmici.
Čudovita je in kot si zapisala.. prava poslatica, melodična, spevna… prav tako vsebina zelo zelo lepa.
Hvala tudi za lepe želje.. tudi tebi, tudi tebi…
In še se nam kaj vrni
Januar 22nd, 2010 at 12:16 dopoldne
Po prisanjanih
poteh stopa prihodnost.
Zapisi časa.
Januar 22nd, 2010 at 4:51 popoldne
Draga nagajivka… sposodila si tvojo glasbo.
Upam, da ne bo nič narobe. Všeč mi je bila, zelo.
In še jaz pridam po dolgem času en sonet za lepši vikend.
Imej se mi nad vse lepo in enako želim prav vsem ki prihajate na moje strani
***
MI MANCHI - Andrea Bocelli live
http://www.youtube.com/watch?v=3zuylllS12c
So našle se misli … Na sredi nekje?
Je vez? Energija? Naključje morda?
Pa vendar lepo je, ko pesem srca …
zasliši se z dalje in seže do te.
Mar bog bi to vedel? Vesolje to ve?
Ko čas, ki še pride začutita dva …
Kot gledal bi jutro z očesom neba,
kjer zlatih trepalnic se veka odpre.
Tam vzhajaš v naročju nebeškega sla,
ki novemu dnevu prižgal bo luči.
Počasi budi te iz spečega sna,
da v sebi bi čutil njegove moči.
S čarobnim sijajem te v žarke obda,
ker njega ljubezen se vate vzžari.
Januar 22nd, 2010 at 10:39 popoldne
Br’ večer Vilinček.
Evo. Pa si mi polepšala dan (oz. večer)
- med branjem prijaznega komentarja (hvala!) in s svetlo vsebino zgornje pesmi, ki si jo zelo dobro vpletla v obliko soneta (laškega enajsterca). Z občutkom in lepo.
Narobe??? Kaj ima za bit narobe, če poslušamo Bocellijevo (ali kogarkolišnjo) glasbo, ki jo ponudi poslušalcem na You Tube??? Haha … ti si ena smeška, da veš! :))) Me pa veseli, če ti je bila njegova skladbica do te mere všeč, da si jo priložila še k svojemu sonetu. Fajn!
Še enkrat prebrala tvoj zadnji sonet. Všeč! Na, pa si me navdihnila. Bržkone še nocoj pripesnim nazaj z novo sonetno “repliko”. Moji gledajo nek film po tv in jaz imam (skoraj) mir (yes!) :)))
Ti pa zdajle, za intermezzo, priložim še en svoj sinočnji sonet. Kopipast z eho-bit: http://free2rhyme.blog.siol.net/2010/01/21/nocturno/
~~~
Oj, ta duša večno neizpeta,
prepolna novih vtisov, doživetij,
poeta slast in muka tisočletij,
med čas razuma in ekstaz razpeta.
Kaj jo mami, da želi polêta?
Sen? Izpoved? Glasba? Vonj poletij?
Nemir duha privabi jo iz zavetij,
ta blažen zven, med strunami trepêta.
Kot bi prepevati hotela odo.
Zahvalnico ustvarjanja lepoti,
tej svežini rose med prirodo,
ki lajša ji težak korak na poti;
izviru, ki poji jo z bistro vodo,
navdahnjeno popotnico v samoti.
(by nagajivka, Firence 21. 01. 2010)
~~~
Tko. Zdej pa veselo na stihoklepsko delo in še enkrat - hvala ti dragi moj Vilinc, za inspiracijo. Ciao!*
Januar 22nd, 2010 at 11:48 popoldne
napisala Vilinček:
So našle se misli … Na sredi nekje?
Je vez? Energija? Naključje morda?
Pa vendar lepo je, ko pesem srca …
zasliši se z dalje in seže do te.
Mar bog bi to vedel? Vesolje to ve?
Ko čas, ki še pride začutita dva …
Kot gledal bi jutro z očesom neba,
kjer zlatih trepalnic se veka odpre.
Tam vzhajaš v naročju nebeškega sla,
ki novemu dnevu prižgal bo luči.
Počasi budi te iz spečega sna,
da v sebi bi čutil njegove moči.
S čarobnim sijajem te v žarke obda,
ker njega ljubezen se vate vzžari.
(by Vilinček)
~~~
napisala nagajivka:
Kot nitke svetlobne s čarnim sijajem
spletajo mrežo zaves pajčevine,
nasujejo v zibel ti biserovine -
te kapljice rosne, ki z lahnim dražljajem
polzijo med plesom, da z nežnim trzljajem
spojijo dotike v enost vsebine.
Kot združene kaplje morske globine,
v ritmu nihajev valujejo z glajem.
Podobne so misli. Prepredene v vez.
Nevidne, neslišne, neotipljive.
Osamljene kdaj od peklá do nebes,
pa vendar odtisnjene v skupne arhive.
Ne/zavedno spojene v mreži navez -
so silne moči – a (še) nedokazljive.
(by nagajivka)
~~~
p.s. že nekaj časa neuspešno iščem nek (meni neznani) instrumental na youtube ki sem ga pred časom slučajno odprla (grrrr … pa ne shranila!), ki bi pasal semle zraven. Tudi po slikovni opremi. Mnja. Ga priložim pa kdaj kasneje, če ga najdem.
Lepo bodi Vilinček in objem za lahko noč.
Se oglasim … ne vem kedaj? Takoj, ko bo možno. Bye.
Januar 22nd, 2010 at 11:53 popoldne
Aja, pa še to … saj mi dovoliš, da tudi tvoj sonet objavim na eho-bit? Kaj praviš? A da lahko? No prav. Ga pa bom. Hvala za dovoljenje, Vilinček.
(če si pa premisliš, mi pa povej, da bom lahko temu primerno - naknadno ukrepala).
Januar 22nd, 2010 at 11:56 popoldne
In lepo prosim, naj se nihče ne čudi tem mojim “samogovorom”, ki to niso!!!
Midve z Vilinčkom imava občasno vzpostavljeno telepatsko zvezo!!! ;)))
Januar 23rd, 2010 at 12:31 dopoldne
Telepatska naveza?
Nekaj bo na tem, ker sem jo že prevečkrat čutila na sebi …
Torej, čeprav se zdi še tako nemogoče, nekaj je na tem
In tokrat se ti le zahvalim, ker sem malo pozna.
Se ti pa še jutri kaj posvetim.. In seveda, mi bo v veselje, če boš pesem prilepila tudi na svojo stran. Saj sva že zmenjene 
Lušno mi bodi… RTM
Januar 23rd, 2010 at 1:16 dopoldne
No, kul. Tvoj sonet je že tam, jaz pa spet na tvoji strani, da te poprosim za popravek cele osme vrstice:
v ritmu nihajev valujejo z glajem. (ta kombinacija bo bolj prava ̷
:)))
Tistega instrumentala sicer še vedno nisem našla, ti pa zato priložim kar skladbico izpod soneta na eho-bit, ker vem, da ti bo všeč.
http://www.youtube.com/watch?v=mus0mb_ezhk&feature=related
Tudi tebi še enkrat hvala, nočko in lepe sanje.
p.s.: no, če boš RES kaj lepega sanjala, mi pa prosim prek’ “telepatske zveze” pošlji kakšen insert. ;)))
Januar 23rd, 2010 at 10:50 dopoldne
Sceret Garden … jeeeeeeeeeee
super je,
njihovo glasbo kar dobro poznam.
Večkrat mi je bila kot podlaga ob poeziji.
Tole verzija Nocturna je novejša in mi je še lepša kot original,
ki je leta 1995 zmagal na Euroviziji.
Zelo mi je všeč.
Hvala ti zanjo.
Na Eho biti, sem bila že včeraj…
A pridem kasneje še enkrat in pustim še kak komentar ob tvoji poeziji.
A morda le to. Zadnja pesem (sonet) je prelep …
čutno in nežno se zlivajo besede skozi glasbo in pesem.
In znova bom segla v pretekli čas in iz arihva potegnila eno pesem,
ki je pisana ob njihovi glasbi, prebudila si jo.
*********************************
torek, 08. julij 2008
Kot lotus…
Glasbena podlaga: Lotus - Secret Garden
http://www.youtube.com/watch?v=yYcrm2d9aa4
V jezerih očeh
zacvetele so želje.
Igrive in tople,
odprtih dlani.
Da soncu zapišem
vso tisto veselje,
brezčasne stopinje
neskončnih poti.
Poskočno po njih
se koraki lovijo.
Lahkotno, ubrano
zaplešejo v dni.
Za hip le ustavim,
ta žar z melodijo,
da srečo bi nesla
na tvoje strani.
Jo zate sem brala,
da vsaka svetlica
prinesla ljubezen
v najin bi svet.
Še malo počakam,
gorijo mi lica,
da nežno zaviješ
kot Lotus me v cvet…
Nad vse mi bodi lepo se še vrnem in ti še kaj pustim tukaj
Januar 23rd, 2010 at 10:55 dopoldne
4. februar 2009 (še iz arhiva)
Po dežju bo grelo sonce
(prosta poezija - rime)
Secret Garden - Sleepsong
http://www.youtube.com/watch?v=sE-pYfPmb7c&feature=related
Mirna, tiha,
čudi polna
je ta noč, ki me objema…
A ne da mi še zaspati,
tisti nagajivi škrati,
ki so vame se vselili,
ko v oči se tvoje stapljam …
me držijo še pokonci.
*
Božajo me
in šepetajo,
naj ostanem vse do jutra…
Sliši z rajskega se vrta,
da je pot do te odprta,
saj ta pesem, ki je v meni,
ko se iščem v tvojih vzdihih …
spelje me na rimske ceste.
*
Njih utrip,
ki me prevzema
in poganja moje žile…
Ko med tvoje zlate niti
dam se vsa … prav vsa oviti,
ker srce »tik tak« zapoje:
“Naj se zvezdice prižgejo.
Le verjemi znova vame.”
*
Drobnih iskric
ti nasujem,
ki se v meni lesketajo …
da ljubezen, ki v njih biva:
Mirna? Tiha? Ne! Vsa živa …
bi dehtela vse do tebe,
mehko sedla ti v naročje
in se v njemu pocrtljala.
*
Sprejmi
te darove male,
v krilih razigrane duše…
Pa četudi kdaj žgečkajo,
s tvojim noskom se igrajo
in te dražijo s peresi,
čisto malo, v srkbi zdravja.
Če boš kihec … se ne jezi.
*
Ker to bitje
ne ugaša,
pa četudi kdaj utihne …
in na tla se tja uleže,
svojim solzicam ustreže,
da bi zrlo v lepše dneve,
ko zavest se vanj ujame:
Po dežju bo grelo sonce.
Januar 23rd, 2010 at 11:21 dopoldne
Še enkrat sem bila na tvoji strani:
John Mayer - Gravity
In pesem gravitacije, ki je postavljana na glavo in
jo lahko bereš v obe smeri.
Zanimivo in zelo zelo dobro si to stkala - enkratna pesem.
In ko sem jo brala obratno se dejansko pesem
lepše sliši, zveni oz. lepše teče.
***
(zapisala: nagajivka)
vezâl
nima
vesoljna
čistina
kjer
val
je
svetlobni
privlačnost
edina
***
In tudi ob stali glasbi in pesmicah sem uživala… Odličen izbor.
Še en topel objem od mene …
se še kaj beremo in pišemo.
RTM*
Januar 23rd, 2010 at 9:59 popoldne
Ne bom delal konkurence nagajivki, ki je lepo “odgovorila” na tvoj sonet Vilinček.
Zato pa bom zapisal nekaj svojega. Nekaj me čudno grize in ne vem kaj naj storim? Naj bo tako:
uTRIP SOBOT NI TIH
S teboj spoznavam čare poezije.
Vsak nežni klic razburka sanj gladino,
v zavetju tvojem svetlo rastje klije,
med brsti rož spet ptič žgoli v tišino.
Apolon, a ne bog, le plah metulj
želim si biti v tvojem čarnem gaju.
Na krilih igra krogcev in krivulj
za vse ljudi in malo še … za naju.
Še navodilo za uporabo: Hranite na hladnem dokler ne dozori.
bin - plensi (sem res plen?)
Januar 24th, 2010 at 12:14 popoldne
Pozdravljen BIN, hvala ti za prelepe stihe,
ki so posijali na mojo stran.
Danes sem odsotna - hitim. Se ti pa kmalu odkupim, drugi teden nadoknadim za nazaj.
Bodi mi nad vse lepo in enako želim prav vsem, ki prihajate na moje strani
Januar 25th, 2010 at 12:59 dopoldne
Br’ večer, Vilinčkova!
Samo pozdravit sem te prišla, da se ti zahvalim za komentarje, pa vsa mnenja, popravek v sonetu, še posebej pa za obe priloženi arhivski pesmici:
“Kot lotus” - to prvič berem, igriva, ritmična, diši po pomladi. :)))
“Po dežju bo grelo sonce” - te se pa še dobro spomnim (od lani), tudi melodično-spevna, z razigrano vsebino. In takole nekako se zdajle tudi počutim:
napisala Vilinček:
Mirna, tiha,
čudi polna
je ta noč, ki me objema …
(by Vilinček)
~~~
Tudi pri meni je zdajle že noč mirna in tiha … dan je bil pa precej živahen. S sinovoma in z mamči smo se čez vikend kar precej potepali (ogledovali florentinske znamenitosti), pa za net (in pesnjenje) spet ni bilo časa. Ma še pretipkat nisem uspela nič (nekaj jih imam zapisanih še v zvežčiču), čeprav sem to nameravala na “zeleno vejo spraviti” ta vikend. Zdaj je pa že pozna ura. Čaka me še nekaj delovno “našponanih” dni, konec tedna se pa vračam(o) domov - kmčkm! - da si malo oddahnem. :))
Naj ti teden mine v prijetnem razpoloženju. Se ti oglasim, ko bom utegnila. Hvala ti tudi za čas, ki si mi ga s svojimi komentarji posvetila. Pa za prijaznost … no, to pa itak vedno. Se vidi da si res eno tako sončno vilinsko bitjece! RTM!*
Lahko noč.
Januar 25th, 2010 at 1:17 dopoldne
Bin; prebrala tudi tvoj “sobotni uTRIP” - lepo.
Ampak!!!
Praviš: /”Ne bom delal konkurence nagajivki, ki je lepo “odgovorila” na tvoj sonet Vilinček.”/
Mislim, kaaaj? Halooo?!
O kakšni konkurenci zdaj ti to???
Pesnjenje ne more bit’ “formalno”!
Duo, trio … vse je to “normalno”!
A ne poznaš še te olike???
Ker veš … ne gre res za “replike”!
Gre za stihe po navdihu,
da izdahneš kar je v dihu.
Če pa v dihu sape nimaš,
pol pa pač kr’ neki zrimaš.
;)))
Januar 25th, 2010 at 9:07 dopoldne
Olika vedno
polika mišljenja treh.
Simbolika sanj.
Januar 25th, 2010 at 5:19 popoldne
Hvala draga NAGAJIVKA hvala ti še za en obisk moji strani… Tudi za pesmico
Jaz znova malo zamujam z vsem, a še pridem in več zapišem.
Te objemam in krasen teden zate.
*******************
DALJNOVZHODEN.. tudi tebi hvala za obisk, ti povrnem.. kmalu.
Tudi zate nad vse čudovit teden
Januar 25th, 2010 at 8:25 popoldne
@nagajivka # zadnji komentar
Saj imaš prav! Glede olike.
A ta nikdar ni b´la za bike.
Le kraljične in spletične,
prve slavne druge mične
in galantni kavalirji,
(v ozadju pa špetirji),
So formalno jo gojili,
kdaj z gnojnico vse polili,
prav zaradi konkurence,
(živa priča so Firence!)
vklesane v kamen žive sanje,
ti princeska ujeta vanje…
Prijemlje me, da b´šel na štrik,
ti pa me učiš… olik???
bin - exsenes
Januar 25th, 2010 at 8:31 popoldne
Konkurenčno pa lepim še dušni nemir.
Vsak brizg krvi poslan v napete vene
pogled, objem, vsak nežen stik telesa,
svoboden gib ujet v prvine plesa
zaklepa dušo v mrak, med temne stene.
In vendar prav ta mrak jo znova žene,
sprosti se zubelj iz globine kresa,
zasije v dnu priprtega očesa,
v globino biti človek znova krene.
Kam vodiš duša moj korak tresavi?
Si palica, korenček? Si oboje?
Kje naj meso svoj divji ples ustavi?
Kje je v globinah konec varne hoje?
Kje si duša? V prsih, morda v glavi?
Kjerkoli si,v življenje greva v dvoje.
bin - fatows
Januar 25th, 2010 at 9:29 popoldne
Oj, Vilinček!
Spet sem prišla k tebi in bila veselo presenečena, toliko novega, lepega je pri tebi.
Vesela sem tudi Nagajivke, lepo jo je brat … celo smo to, da se oglasi mi je v veselje.
Seveda sem ti prinesla haiku, o prvem zvončku, ki sem ga našla v soboto. Seveda, ga nisem utrgala.
Med suhim listjem
preblisk beline zvončka.
Zima odhaja.
Fotka je na mojem blogu.
Bodi nadvse lepo, enako tudi ostali
Januar 26th, 2010 at 1:39 dopoldne
Hojla Vilinček
evo, pa saj sva na istem, moj delovni dan se je danes npr. končal šele ob 23h (bloody monday). In tudi meni ne uspeva virtuale vklapljat - prej kot šele ob takih bolj poznih nočnih urah, če sploh. Potem si pa rečem - ma nič, grem pred spanjem pokukat vsaj na Vilinčkove strani, nakar me spet prstne blazinice zasrbijo - in eto že plešejo po tipkovnici - zato bo najbolje, da jim dodam nekaj ritma. Tokrat za Bina, (”že ki me” provocira) 
Hvala ti Vilinček za dobre želje in - enako. Pa lepo spi.
~~~
@Bin:
@nagajivka # zadnji komentar
Saj imaš prav! Glede olike.
A ta nikdar ni b´la za bike.
Le kraljične in spletične,
prve slavne druge mične
in galantni kavalirji,
(v ozadju pa špetirji),
So formalno jo gojili,
kdaj z gnojnico vse polili,
prav zaradi konkurence,
(živa priča so Firence!)
vklesane v kamen žive sanje,
ti princeska ujeta vanje…
Prijemlje me, da b´šel na štrik,
ti pa me učiš… olik???
(by bin)
~~~
Olika ta gre iz roda v rod!
Zato pa v svetu vojn živimo!
Poln muk je … poln zablod,
k’ se prou nč ne naučimo!!!
Bikci včas’ vsi razpuščeni,
en čez druzga bi z rogovi
se borili,
plot leseni, travo, cvetje …
poteptali,
kot razjarjeni “bogovi” …
v silni vnemi, zgolj za “zmago”,
da bi svetu dokazáli,
da nagon drži jim špago.
Gon bo vladal na tem svet’,
še naslednjih taužent let???
(by nagajivka)
~~~
@Lea: hvala. Haha … tudi jaz te z užitkom berem … še posebej, ko te vidim tako pomladno razpoloženo. Tvoje strani pa obiščem kak drug dan, ko bo več časa na voljo. Lepo bodi tudi ti.
~~~
Med suhim listjem
preblisk beline zvončka.
Zima odhaja.
(by Lea)
~~~
Zvonček se nagne
v smer cerkvenega turna:
“Le komu zvoni?!”
(by nagajivka)
~~~
Tko. Zdaj grem pa na hitro še v svoj arhiv nekaj malega listja nagrabit, da na prašno polico vsaj eno mini ikebano postavim. Prav pogrešam že sveže šopke (sprotnega) pesnjenja. :grrr:
Lahko noč in pozdrav vsem na tej strani.
Januar 26th, 2010 at 9:50 dopoldne
Samo pozdravček v novi dan vsem mojim dragim
… imam daljši tren v Maribor (služba) a se še kaj javim.
Lušno mi bodite.
Januar 27th, 2010 at 10:46 popoldne
Brez pesmice nocoj, samo malo se požulim.
bin - histyr
Januar 28th, 2010 at 11:27 popoldne
Vilinčkova? Je vse OK??? Evo, prinašam ti en nasmeh v pesmici (izpred dveh dni) brez katerega ne moreva. Ne ti, ne jaz, ne marsikdo. Pa če je noč še tako črna. Sploh pa … te dni so noči čarobno svetle, polna lunca dol z neba mi že mežika.
Upam, da tudi tebi!?
~~~
Ti veš kaj se skriva onkraj neba,
ko izpereš sledove prahu iz srca -
to odvečnost strahu,
ki mrtviči telo
da z morami sna
bi ubila duha.
Na krilih nasmeha potujem, svobode,
nad reko plazóv masovne zablode,
brez teže okov,
ki vlekó v temô
sluge podzemlja,
nevedne oprode …
Ti veš kje se igra dvoma konča,
ker veš kje je moj nasmešek doma.
Brez njega me ni,
ne tebe, ne naju,
v tragikomediji
tega sveta.
~~~
http://www.youtube.com/watch?v=S-wM3xLTXQU
Sega Piano Nocturne & “I Just Smile”
~~~
Lepo bodi dragi moj Vilinček in lahko nočko.
Januar 29th, 2010 at 11:24 dopoldne
Samo pozdravček vama pošljem..
ter se zahvalim za dotike in pesmice. Tudi za skrb.
Dragi BIN in draga NAGAJIVKA
Nič ni narobe:
Še živa in zdrava, vesela, nasmejana, dirjava, le s pomankanjem časa …
Malo pavze sem si vzela, samo to … malo pavze. Bolj počasni tempo tukaj na blogu.. Ne morem samo dirjati. Že v zunanjem življenju samo dirjam in vse je TAKOJ!!! Da pa dirjam še tukaj (tako ali tako smo lani in predlani dirjala, preveč) Ne gre vedno na tak način (so taka in drugačna obdobja)
In nisem nič javila, ker se mi je zdelo neumno, da vsak dan pišem opravičila … bom raje prišla s kakšno pesmico na površje v bližnji prihodnosti
Lunca praviš draga moja nagajivka? Reči ji, naj mi ne nagaja
to ji povej, če imaš kakšne veze tam zgoraj. 
Lušno, lušno mi bodita oba in vsem, ki še kaj pokukate na to stran..
Krasen vikend želim.
Objem od vilinčka
Januar 30th, 2010 at 9:38 popoldne
TIH SOBOTNI TRIP
Brezgrešno se beseda v venec vije.
Njej poješ slavo, eni in edini,
večni nosilki sreče, harmonije,
mar njen izvir v tvoji je globini?
Izpraznil Amoret je zlati tul.
Nič več puščice v srcu ne skelijo.
Iztekel se je čas popotnih cul,
a v njenih tonih sanje še zvenijo.
Sobota je, pa še polna luna.
bin - sughte
Januar 31st, 2010 at 1:48 dopoldne
Hvala ti dragi BIN še enkrat za prelepo pesem… in prav tako tebi draga moja NAGAJIVKA še enkrat.
A se ne bom na široko razpisovala … raje bom kar oddala pesem za pesem.
Z moje strani tokrat malo bolj živahen sobotni UTRIP
(vsaj kar se tiče glasbe) poezijo, pa vsak doživi na svoj način.
Čudovito nedeljo ti /vama / vam prav vsem želim
***
Aerosmith - Crazy(HQ)W/Lyrics
http://www.youtube.com/watch?v=m7zB2eXu_Vw&feature=related
Včasih se čutiš svoboden kot ptica,
saj krila so v krilih nebeških poljubov.
Raznežijo lica
se v žarkih zlatečih …
kot bil bi v prelesti
serafov … kerubov,
a sebe si našel v najlepših povestih …
Drastljiv dišav, ki v hotenjih dehtivih,
hotele vsak delček bi tebe obseči.
V peresnih razlivih,
z deviško lepoto …
ki kakor slapovja
želijo poteči
in zleči se v sladka medena satovja …
Da v njih se medila bi kapljica vsaka,
ko z vrha privre in preliva se čezenj.
Vsa voljna se staka
ter v eno združuje …
ker vsakič naproti
ji pride ljubezen,
ki v soju sončave se loku bohoti.
Februar 1st, 2010 at 2:57 popoldne
Hejj Vilinček!
Hvala za comment. Ma sam’ da si ti meni zdrava, vesela, nasmejana, dirjava … kot praviš :))) Malo me je pa res že začenjalo skrbeti - kar pomeni, da sem te pogrešala. Tebe, tvoj nasmeh, predvsem pa tudi tvojo poezijo. In seveda se še kako strinjam s teboj v tem, da ni potrebno prav nikakršno “opravičevanje”, če se vmes kdaj malo oddaljiš od virtuale. Logično, da ne.
Samo pozdravit te prihajam, v soboto sem se vrnila domov, zdaj sem pa v fazi odklapljanja od vseh večjih skrbi, da malo sape zajamem pred obveznostmi, ki me čakajo v prihodnje.
Na našem koncu idiličen pogled skozi steklo: cca 70 cm snežne odeje, ledene sveče, iglu na vrtu (včeraj narejen), sinje modro nebo in sonček!!!
(jaz pa ta hip na topli krušni peči kofetkam in tipkam. in ob meni prede mačka!) :)))
~~~
Lepo novo pesmico si stkala, Vilinček. Še posebej so mi všeč besedne zveze, ki si jih prepletla v ta del:
V peresnih razlivih,
z deviško lepoto …
ki kakor slapovja
želijo poteči
in zleči se v sladka medena satovja …
(by Vilinček)
~~~
Uživaj tudi ti na sončku in snegu, pa naj ti bo teden vsestransko prijeten.
Pomah in objem. Se beremo.
Februar 1st, 2010 at 3:32 popoldne
Hvala ti draga moja Nagajivka … za lep komentar in pozdrave.
Ravno sem hotela ugasniti to stran (moram namreč nekaj nujno narediti za službo - so me zmotili vmes)
a vsaj toliko, da te pozdravim in objamem.
Tudi tebi vse, vse najlepše …
Užitek na sončku in snegu?
Za vikend sem res bila malo v naravi, drugače pa je bolj malo tega … ni časa
Služba od 8 do 17 ure, potem še hišna opravila - prehitro je tema
žal še niso dovolj dolgi dnevi.
Enako kot ti gledam skozi steklo dogajanje od zunaj
(skozi okno pisarne ali pa skozi okno avta, ko vozim blago)
A tudi tako ga je lepo doživeti …
Važno je, da nam je pri srčku toplo .. da je tam sonček,
to je bistvo … ko bodo prišli daljši dnevi,
pa bo upam tudi kaj več časa za še kakšen sprehod in užitek v naravi
Ti pa si le privošči dneve, ki so pred tabo…
sama pišeš, da te čakajo obveze …
nadihaj se zraka, malo posonči, v naravi ujami še kaj lepega,
da bodo polne baterije in boš z lažjim korakom stopala skozi življenje.
Topel objem od vilinčka :) Krasno mi bodi.