Arhiv za kategorijo '1.1.1.4. SNEŽNA PRAVLJICA'

Prihajam iz pravljice (prosta poezija)

Sreda, Januar 21st, 2009

Prihajam iz pravljice
(prosta poeizja) 

I surrender To you Love - Ernesto Cortazar

 http://www.youtube.com/watch?v=BnzysqMgEDc&feature=related 

img_5016.jpg

slika internet: STANKA GOLOB (slike iz peska)

Prihajam iz pravljice,
ki se je bleščala pod soncem.
Le kdo bi vedel zakaj?
A pristala sem v svetu,
ki sem ga iskala vso življenje.

***
Mar sem ga res?

Tisoč naključij,
skozi čas te zapelje,
ker zavest ne ujame
vase moči
in globine stopinj,
ki si jih vtisnil v danem trenutku.

Kam, le kam grem?
Nezavedni koraki,
ki lahko nosijo v svojem naročju
vso tvojo prihodnost.
In vsakič znova lahko oživijo,
morda drugačni,
še lepši
kot takrat…
Ker v njih ostaja
le lepota,
ker si jih take zapisal vase.

***
Moj beli cvet!

Prehitro živimo,
da bi lahko dihali
s polnimi pljuči vso sedanjost,
da bi lahko začutili
vsak trenutek posebej.

Življenje je kot reka,
ki te nosi iz kraja v kraj.

Moja reka?
Moj pogum?

Kako pogum?
Plašljivo sem dete,
ki se še vedno skriva v
kotičkih svojih brezčasnih sanj,
kadar me je strah
teme in praznine.
Kadar me je strah
sivine…
Kadar se bojim,
da bi te izgubila.

Čeprav ljubim
z vsem svojim bitjem …
ljubim.
Čeprav verjamem
vase
vate
v nas…
Čeprav verjamem v življenje,
in v sonce, ki ga rojeva.

***

Vračam se k soncu,
k tistemu soncu,
ki je sijal v meni
v najlepših barvah,
ko uzreš čisto
nove svetove…

Tako lep je.
Odpiram dlani in letim:
Ker znam leteti.

Četudi mi uk
je le lasten izvir:
Lahna so krila…
vsa mehka in topla.
Mar so z napako?

Aritmija?
Izgovor za samouke.

A sonce je v meni
to me napaja…
Moje svetle oči,
ki z zaupanjem zrejo v templje večnosti.

***

Le kje naj pristanem?
Le kje mi povej?
Ne znam še pristajat,
moj svet je brez mej.
Ostanem v zraku?
Ne! Nočem teme!
Da tla se ne vdrejo
in vzame mi vse.

Morda pa čez sanje,
ker tam znam leteti…

Tam pravljica moja le v sreči pristaja.
Ker vsak njen začetek
je zgodba brez konca…

Čez temne gozdove,
urokov se branim …
je v duši svetloba
neskončnih obzorij.

In Eros z bogovi
Kam ta me zapelje?
Želim si ljubezni,
ker v meni utripa.

***

Le kam sem zašla?
Že v obroču sem časa…
Ker z upanjem vero
je lažje živeti.
Spet ritem!
Spet ritem!
Se vržem iz njega…

***

Med svoje korenine pojdem,
kjer je moj rod:
Da ne ugasnem.
Da ne pozabim.
Da se zavedam.

***

Moder metulj je poletel do neba
in se razlil v modrino.
Tam, kjer so zvezde,
tam, kjer si ti ljubezen.
Kjer je noč in je dan…
Še vedno sem v zraku,
ne vidim na tla…
Le kozmus me vodi
in notranji glas.

In moja mavrica?
Življenje je pisan svet?
Solze in smeh …
sonce in dež.
Nad oblake letim, moja pesem
nima začetka in nima konca…

***

Še vedno ne znam leteti?
Zlivam se v mavrico.
Postajam mavrica…

Mar sem to jaz?
Solze in smeh,
dež in sonce.
Solze, solze…

Kje je smeh?
Tukaj je.
Sem res mavrica?

***

Stojim na postaji …
s cvetjem na dlani.
Za devetimi gorami te najdem.
Želim si ljubezni,
želim si ljubezni…
Tam si … tam.

Ne! Ne priznam.
Smuči si nadenem in pancerje tudi…
Nagajaš? Nagajam?
Zakaj?
Ko pa vendar želiva.

S pogledom iz vrha,
spoznam da si v meni,
kot pesem,
ki v večnost se zliva za naju.

Kako naj se vrnem
ko plaz me zasul je?
Bojim se strmine,
globokih prepadov…

Že pležem,
že skačem
kot v letih otroštva.

***

Le ritem zamenjam,
že pesem je v zraku…

Ker dušice svoje ne dam še izpiti?
Ne dam se!
Ne dam se!
Zakaj mi nagajaš?
Te nežno pobožam,
ko v reko se zlivam,
da vode dovolj bo
za jutri in včeraj.
Ker v meni utripaš,
te čutim ob sebi.

Si res ti ob meni?

Na belem oblaku si najdem zavetje,
če mi težko bo…
če trudna obstanem.
Da sivi bili bi?
Mi vera to brani.
Jih v rožnate rišem…
vse madeže brišem.

A kdo je zdaj to, ki mi s sončkom posije?
Na kopno me vleče,
ko pljujem po toku.
Morda pa res malo je koža nabrekla?
Od vlage še plesen morda me napade?
Pa pojdem plesati …
ne bom se branila,
V sonete gazele iskrivo me vleče…

Igriva so polja…
V objemu sem sreče?
Skozi rimo me nesejo sončni napoji.

Nov svet … melodije…
Če znam že leteti?
Le kdo bi to vedel?
Že pojem po svoje.

***

Prihajam iz pravljice,
ki se je bleščala pod mesečino
V modrino me odevajo tvoji napoji.
Moj mesec … moj srkivnostni mesec.
Mar sem res modra luna?
Kaj, če bom prazna?
Kaj, če bom sama?
Ljubezen me greje,
močnejša so čustva.

Le kje si?
Le kje si?
Te iščem nemirna…
Povsod si povsod?
Ti moja neskončnost.
Si zvezda,
si sonce,
kdaj veter z oblaki.
Si mavrica,
luna,
spet reka življenja.
Povsod si povsod…

A kje naj te išče
moj svet domišljije?
Ko pa vedno si z mano,
tam daleč in blizu,
ti pravljica moja
ti pesem brezmejna.

 

 

 

 

 

 

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET: Mavrični lok…(sonet z refrenom)

Torek, Januar 29th, 2008

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET
(zbirka sonetov z refrenom)

18. Mavrični lok…

Glasbena podlaga: Celine Dion - Immortality

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/
 

Lahko sva si vse, kar ustvaril je bog.
Jaz znova deklič, tvoj… ti moj bosopet.
V vigred, zaplesal je najin duet.
Ubrano, v sozvočju, letiva čez log.

Iz solz simfonije, postaje devet,
sva z žarki zarisala, mavrični lok.

V strasti viharjev, dvigujeva zvok;
spet v sapici nežni, pustiva si pet.
Sem tvoja sladica, ti moj sladkosned.
Vzplamtijo naj čustva, se v ogenj visok.

Iz solz simfonije, postaje devet,
sva z žarki zarisala, mavrični lok.

S peresi se barval je pravljični let,
nesmrtnost klesala je najin obok…
In če umreva in zbudiva se spet?

Če gora bo strma, prepad preglobok?
Le nekaj te prosim, moj sladki poet:
Še enkrat me dvigni pod svoj slavolok…

Iz solz simfonije, postaje devet,
sva z žarki zarisala, mavrični lok.

 

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET: Kadar ljubezen, v ljubezen verjame (sonet z refrenom)

Petek, Januar 25th, 2008

 

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET
(zbirka sonetov z refrenom)

17. Kadar ljubezen, v ljubezen verjame…

Glasbena podlaga: Nat King Cole - Smoke Gets in Your Eyes
 

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 

Med jadri nebes, v zarji ciklame,
položila sva čustva, pod moj obok.
In jaz ti jih vračam. Ne odnese jih tok.
Da znova in znova, sipaš jih name.

Lahko sva si vse, kar ustvaril je bog,
kadar ljubezen, v ljubezen verjame.

V pomladi opojev… zate in zame,
sprepletenimi prsti, najinih rok;
v izvirih, rojevava svoj veletok,
ki se v deroče brzice razvname.

Lahko sva si vse, kar ustvaril je bog,
kadar ljubezen, v ljubezen verjame.

Sva pola v enem, sva sklenjeni krog,
četudi, ves svod nad nama se sname.
Sva mavrici duše, sva smeh in sva jok…

v nenehnem vrtenju, da ne odvzame
še zadnje, kar skrito je v srcih otrok;
kar daje, te polni in te prevzame…

Lahko sva si vse, kar ustvaril je bog,
kadar ljubezen, v ljubezen verjame.

 

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET: Sva dve polovici, drug drugemu par (sonet z refrenom)

Sreda, Januar 23rd, 2008

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET
(zbirka sonetov z refrenom)

16. Sva dve polovici, drug drugemu par

Glasbena podlaga: Katie Melua - Tiger in the night

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem) 

fotografija: KING
internetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 

Sem le vetrič srca in nisem vihar.
Ob tebi, s teboj… Nikoli na grame.
Ne morem tehtati. Pisan si zame.
A vidiš to sonce? V njem ni prevar.

Med jadri nebes, v zarji ciklame,
sva dve polovici, drug drugemu par.

Le skupaj sva eno… le s tabo vladar.
Češem lase ti. Selim se na rame.
Drhtljaj za ušesi… vse do omame.
Ničesar na tebi, ne puščam vnemar.

Med jadri nebes, v zarji ciklame,
sva dve polovici, drug drugemu par.

Rišem po vratu, odpiraš mi hrame;
pod lokom tresljaji, kot strune kitar.
V hotenja sva vpeta, vonj ki se vname;

med sanje medene, kjer moj si vrtnar.
Harmonični gibi, kar brez pižame;
v sozvočju akordov, so najin krmar.

Med jadri nebes, v zarji ciklame,
sva dve polovici, drug drugemu par.

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET: Sem le vetrič srca… (sonet z refrenom)

Nedelja, Januar 20th, 2008

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET
(zbirka sonetov z refrenom)

15. Sem le vetrič srca…

 Glasbena podlaga: Leanne Rimes - Unchained Melody

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

 

fotografija: KING
internetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 
  

Nikar, me ne draži! Ne… Ni mi dovolj!
Mi tvoje oprsje, je širni oltar.
Nanj sebe polagam in dajem se v dar,
da čutil bi dih, ko ponesem ga v dol.

Sem le vetrič srca… in nisem vihar,
ko s sapico toplo, pihljam čez pomol.

Ker preden, me nase, privežeš še bolj;
da večnost si dava vso … ves tisti čar,
ti poljube nasujem… bom draguljar,
ki spremlja neslišna ga glasba viol.

Sem le vetrič srca… in nisem vihar,
ko s sapico toplo, pihljam čez pomol.

Prinašam dišave ti, cvetja in olj.
Nežno, prenežno… prižigam ti žar.
To niso orkani in niti Eol,

to sem le jaz, tvoj nebeški vodnar.
Med solzami sreče, ne trosim ti sol,
le kapljice bistre, z zveni fanfar.

Sem le vetrič srca… in nisem vihar,
ko s sapico toplo, pihljam čez pomol.


 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET: Nikar, me ne draži! (sonet z refrenom)

Četrtek, Januar 17th, 2008

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET
(zbirka sonetov z refrenom)

14. Nikar, me ne draži!

Glasbena podlaga: Detlef Schwerter - Morning Star

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem

fotografija: KING
internetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/
 

Ker, ko sem tvoja… ko imaš me že vso,
bi dala še več ti, ker ljubim še bolj.
Vse tisto kar čutim, izbriše vsak mol.
Le v durih ta pesem, se pisala bo.

»Nikar, me ne draži! Neee… Ni mi dovolj!
In če me že vprašaš? Za kazen… Zato!«

»Ljubezen je lepa. Poglej to oko.
Svetlika se duša… moj sončni atol.
Je čudež, ki daje. Ni žalost in bol.
Ta iskrica pravi: Preveč in srčno.«

»Nikar, me ne draži! Neee… Ni mi dovolj!
In če me že vprašaš? Za kazen… Zato!«

» Ti, kar nagajaj. A ne grem še navzdol!
Na vzhod in zahod, da prebijeva dno.
Res tvoje kraljestvo, a moj je prestol.

Najprej mi ga nudiš, potem pa tako…
Ne pridem še hitro, na tvoj južni pol!
Na sever… Iz usten, bom kradla zlato.
« 

»Nikar, me ne draži! Neee… Ni mi dovolj!
In če me že vprašaš? Za kazen… Zato!«

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET: Naj traja.. (sonet z refrenom)

Sobota, Januar 12th, 2008

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET
(zbirka sonetov z refrenom)

12. Naj traja…

Glasbena podlaga: Katie Melua - The closest thing to crazy

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 
 

Ni večje lepote… Vse kar obstaja,
ko v srebru meglic, se name razliješ.
Čutim mehkobo… V čad me oviješ.
V bisernih solzah, dih moj zastaja.

Brez konca… brez mej… Nikdar ne počiješ…
Le zven ljubezni, je tvoja postaja.

Tam, kjer je tvoj svet in z mojim se spaja;
v dragah prelestnih, brezsramno se skriješ.
Med svilnate trate, preden me piješ,
mi kapljice nosiš, da me pomlaja.

Brez konca… brez mej… Nikdar ne počiješ…
Le zven ljubezni, je tvoja postaja.

Vrtim se pod tabo… Vse bolj me viješ,
ker zame si pesem, ki osvobaja.
Siješ… Z vsem kar je v tebi, mi siješ,

ko tvoja si koža, mojo prisvaja.
In če te hočem, se nežno izviješ,
»Ne še!« mi praviš… »Uživaj, naj traja!«

Brez konca… brez mej… Nikdar ne počiješ…
Le zven ljubezni, je tvoja postaja.

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET: Ni večje lepote…(sonet z refrenom)

Torek, Januar 8th, 2008

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET
(zbirka sonetov z refrenom)

11. Ni večje lepote…

Glasbena podlaga: Conjure One - Sleep

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

 fotografija: KING
internetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 
 

Pa, nočeš. Ne daš se. Vse bolj rdeči…
vse bolj te ljubim… ”Dotakni se raja!”
mi praviš s pogledi. ” Večkrat. Naj traja.
Poglej me v oči. Žarijo v sreči.”

“Ni večje lepote… vse kar obstaja…
kadar topiš se, na  koži dehteči”

“Vse vem, moj ljubi. A vate mi seči,
da te okusim, mi želja ostaja.
Nad tabo drsim! Ni lepšega kraja.
kot ustnice tvoje, dotiki drhteči.

Ni večje lepote… vse kar obstaja…
kadar topiš se, na koži dehteči. ”

Enakih sva misli. Sva eno. Ni vdaja.
A sam vrh, nočem brez tebe doseči.
Lovila bom zrak tvoj. Naj te opaja.

Glasba slapov in  vrtinci hrumeči,
naj te podijo… z menoj  vse do raja.
In ko se vrneš, dovoli si leči.

“Ni večje lepote… vse kar obstaja…
kadar topiš se, na koži dehteči.”

 

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET: Ti gospoduješ (sonet z refrenom)

Ponedeljek, Januar 7th, 2008

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET
(zbirka sonetov z refrenom)

10. Ti gospoduješ…

Glasbena podlaga: Mike Oldfield- Ambient Guitars

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

 fotografija: KING
internetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/
 

Nebeški dragulji, ki jih daruješ…
Ustavi se malo. Naj te osreči,
dotik mojih kril. Dovoli si leči.
Dam ti metulje, da v dalj odpotuješ.

Pa, nočeš. Ne daš se. Vse bolj rdeči
so tvoji rubini. Ti gospoduješ…

nad mojim telesom, ko raziskuješ
oaze cvetov. Kot suženj sem v ječi,
rožnih dišav. Ne želim ti odreči,
le košček bi tebe…To mi dolguješ.

Pa, nočeš. Ne daš se. Vse bolj rdeči
so tvoji rubini. Ti gospoduješ…

Nemočna ječim, ker vzdihi zveneči,
tvoja so glasba. Z njimi zmaguješ.
Sem kot gejzir, ki želiš ga izvreči.

Višje… še višje… do zvezd me dviguješ.
Ne morem nazaj. Ne morem uteči.
Čeprav bi ti dala… kar potrebuješ.

Pa, nočeš. Ne daš se. Vse bolj rdeči
so tvoji rubini. Ti gospoduješ.

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET: Nebeški dragulji (sonet z refrenom)

Četrtek, Januar 3rd, 2008

 

SNEŽNA PRAVLJICA - NA PERONU DEVET
(zbirka sonetov z refrenom)

9. Nebeški dragulji

glasbena podlaga:  Mike Oldfield - Jewel in the crown

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING
internetna stran:
http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 

Naj še besede, v trmi živijo,
ko k sebi me kličeš in mi kraljuješ?
Kosmi poljubov, ki name jih vsuješ
na vročih se prsih mehko topijo.

Nebeški dragulji, ki jih daruješ,
da v postelji tvoji, se razžarijo.

Na tvojem oltarju… Ti me slepijo.
Ne vidim! Le čutim, ko zaznamuješ
v meni  nova vrelišča.  In pluješ
z njimi  v globine… v sončevem siju.

Nebeški dragulji, ki jih daruješ,
da v postelji tvoji se razžarijo.

Nočem, da nehaš! Zakaj me sprašuješ?
Le vrnem ti jih. Še bolj naj gorijo.
Preveč se razdajaš, ko me ljubkuješ.

Ker še močneje, na tebi dišijo.
Le za trenutek želim, da miruješ.
Vsaj malo… da žejo mi potešijo. 

Nebeški dragulji, ki jih daruješ,
Da v postelji tvoji se razžarijo.