Le kam?
(nadaljevanje ob isti glasbi)
http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/17/tvoj-cas-se-prihaja-prosta-poezija-rime/
***
Adam Lambert ‘Time For Miracles’
http://www.youtube.com/watch?v=toR6e061hWY&feature=related
(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na ob kateri je nastajala poezija)
lastna fotografija
Le kam odnašaš me … le kam?
Mar res krotiti se ne znam?
Pa nočem vstran …
Več nočem vstran!
Ostanem naj zavedno tu.
V omamo vlečeš me opoj.
Nemir je v duši in spokoj.
Mar res si moj?
Vsaj malo moj?
Ostanem naj za vedno tu.
Želim si te … še bolj kot prej.
V objemu mehkih sem odej.
Ne čutim mej …
Ne! Ni več mej …
Ne vprašam več zakaj, čemu?
Odprl si mi poti sveta.
V globine čutim te srca.
Na topla tla …
Na tvoja tla …
Ne vprašam več zakaj, čemu?
V očeh na tisoč je kresnic.
Povzdigni me do plamenic …
Je tvoj? Moj klic?
Je najin klic …
Ljubezen varen bo kanu.
***
Ne vprašam več zakaj, čemu?
Ostanem naj za vedno tu.
Četudi v snu …
Mar je le v snu?
Ljubezen varen bo kanu.
***********************************
Pesmi in poezija, ki so nastajale naknadno ob komentarjih tega bloga:
(zapisala: NAGAJIVKA)
Je vame tih
svetal navdih
v snu rojen
nezameglen
nasêlil se kot val morjá
me vzvaloval na kraj sveta.
Je vsak vdihljaj jasnine dneva
kot božljaj miline speva
ptic svobodnega
neba.
V meni mir
svetal izvir
iz njega vrejo
za idejo
in dobivajo oblike
misli, čuti, nove slike
duša se izliva vanje.
V tej reali so zdaj sanje
vtkane tja med črte
pike.
******************************
(zapisala VILINČEK)
Poiščem vzdih,
privzdignem jih …
Na svojih krilih zaživim.
Svoboden v sebi …
A si z njim!
Povleče te v čarobni svet.
Je kot magnet …
spet amoret,
ki v čas rojeva se s fontan.
Ljubezen sije v novi dan,
pripravljen z njim si poletet.
***********************************
zapisala: NAGAJIVKA
Le kdo sem jaz
čigav obraz
in kdo smo mi
ki bi v temí
sanjati ne dovolili
tebi, sebi, njemu, njej?
Mar sanjski svet
ni v čar odet
prepoln emocij in
brez mej?
Smemo? Smem?
Ko z vnemo grem
v čarobni svet
po amulet
razbiti sanje komurkoli?
Vso čarobnost poteptati
tebi, sebi, njej al’ njemu?
Ranljiv je vsak …
prav vsak junak
v krhkem mavričnem
objemu.
**************************************
zapisal: BIN
Odnesel bi, če bi le smel…
Ah, kaj odnesel, odletel!
Na krilih sna
tja v svet želja…
se v tvojih solzah lesketa.
Vse kar imam bi tam ti dal.
V naročju nežno pestoval.
S poljubi pil
studenček živ
se v tvojih solzah lesketa.
Objemi me, če ti je prav.
Ker našel sem kar sem iskal.
Že tisoč let
v temo zaklet…
Potoček čistega zlata.
Izlij se nežno mi v srce.
Opral sem ga, izlil gorje.
Le zate tam
je čist in sam…
Potoček čistega zlata.
Še slišiš klice iz globin?
Še vedno je svetal spomin?
Odpri srce
ne boj se me
letela bova do neba!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Potoček čistega zlata
se v tvojih solzah lesketa.
V deželi sanj
potonem vanj,
letela bova do neba.
********************
Naj vsem razločno zakričim,
kot jaz sem z Njo, je ona z Njim.
Trdo na tleh
in brez pregreh
ljubimca sva le v svetu rim.
**********************************
zapisala: NAGAJIVKA
Kdo v resnici s kom leti
ko se iskri
čez zvezdne jase
ve edinole vsak zase.
V poeziji ni kričanja
ne zahtev
dokazovanja.
So le slutnje domišljije,
ko skrivnostno zazvenijo
rajske harfe
nežne lutnje
v magiji melodije.
Zven besed
v duet ujet
kot angelska so govorica.
V metaforiki
simbolov
kot v retoriki
sokolov
vsak lahko svoj zven si najde
vsak je zase
solo ptica.
************************************
Zapisal: BIN
Čeprav kdaj kdaj letimo v dvoje
Še vedno vsak bo svoja krila
Nastavil vetru, z nijmi mahal
Kot Ikar… Bodo se stopila?
Morda je kdo, ki z zemlje gleda,
v te vedre ptičje vragolije,
z daljave slabo stvar precenil,
pa ga razganja od »fovšije«?
Med pevkami so drobne ptice.
Mogoče tudi večje – vrane?
A nikakor ne sokoli
in druge ujede nam poznane.
Naj vsakdo si svoj prostor najde!
Sokol naj visoko leta,
slavci, taščice, sinice,
pesmi žvižgajo… poeta!
********************
zapisala: NAGAJIVKA
Kako nekdo preceni »stvar«
je odvisno le od njega.
»Okó sokolovo« je dar!
Bolj ga uriš v pravo smer -
manj »stvari« nejasnih bega.
Ljubosumje je le čustvo,
ki ga možno je prerasti.
Že od otroštva to izkustvo
»oko srca« Ljubezen spremlja,
vodi me k osebni rasti.
Ga ne čutim! Ni potrebe.
Vem pa, da lahko razjeda.
Marsikoga. Znotraj grebe.
Muči sebe - druge strelja.
A to … ni »stvar« mojega pogleda.
Motna slika? Zgodba – uganka?
Včasih bistvo očem je skrito.
Često le del »filma« manjka.
Kdor hiti … zaključke dela,
reagira srborito.
********************
zapisal: BIN
Kako te iščem, svetla zvezda…
Mali zvezdek tam na nebu.
K tebi poletim v višave,
krila izprosim pri galebu.
Kako te iščem, bela školjka…
Mali školjček v dnu zaliva.
Dvigni val, oj blagi vetrič,
skupaj v njen objem hitiva.
Kako te iščem, plaha srna…
Mali srnek na poljani.
Vse poti sem že prehodil,
vsi koraki so mi znani.
Kako te iščem, zven besede…
Mali pevček stiha, rime.
Rad bi pel, le tiho čivkam,
zmrzel vrabček sredi zime.
Čiv, čiv…
***
So ljudje, ki vse življenje,
od mladih let, pa tja do kraja,
skrbijo za življenja drugih,
igrajo vlogo policaja.
Vse vedo! Kaj sme, kaj mora…
Nekdo drug, ne oni sami.
Kdo je kradel, kdo je ljubil,
kdaj v koruzi, kdaj na slami?
Zdijo se mi, kakor črvi.
Pa spet drugič kakor kanje…
Grizejo v globino duše,
kljuvajo surovo v sanje.
Čuden strah prevzame črve,
ko zaslišijo sinico,
čudna strast v ujedi bije,
ptica ubija… druge ptice.
Mali ptiček med ščebetom
k deblu se bo stisnil v kritje,
skrit med listjem vsemu svetu,
iz kljunčka trosil svoje bitje.
V vsakem čivku je ljubezen!
Ni mu mar sedaj za črve.
Poje vsem dekletom pesmi,
a drži se svoje prve!
***********************************
zapisala: VILINČEK
Čisto malo bom postala,
se na okno naslonila,
da ne bom le pesmi brala,
bom še svojo poklonila.
Včasih teče kar po svoje,
se razliva v širine.
Ko srce veselo poje,
radost veže se v vsebine.
Kamorkoli že potuješ,
vse bolj složni so koraki.
Leva? Desna? Ne modruješ …
ker ne iščeš se v napaki.
Čisto malo sem postala;
dobra volja se ponuja.
Sem na poti jo pobrala,
naj nikdar ne bo nam tuja.
*******************************
zapisal: BIN
Čisto tiho bom poslušal
tam pod oknom tvojo pesem.
Bi pritegnil, a bom fušal,
slab je glas in ves se tresem.
Raje bom kar z njo zaplaval
k poljem radosti, veselja,
nič ne bodem zabušaval
in ne čakal nič povelja.
Krepko bom korak zastavil.
Z desno, z levo? Po vojaško!
Nič se obiral, onegavil…
Brez napak… naprej junaško.
Čisto tiho sem poslušal,
že srce je zadonelo.
Kdor je kaj v življenju izkušal,
ta bo vedel da… Veselo!
