Tako malo …

(prosta poezija - rime)

Glasbena podlaga: Barbra Streisand - Somewhere

http://www.youtube.com/watch?v=emuVLVylBiA&feature=related 

Somewhere- Julian Smith (instrumental)

http://www.youtube.com/watch?v=xa9jHz4nca0

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)

slika: Matevž
 

Tako malo rabimo včasih.
Tako malo …
le droben božljaj,
ko tavamo tam na brezpotjih,
kjer ni več steza - ne sledi.

Zaplezan strmiš iz višine,
v prepade globokih kotanj.
Po isti bi poti v doline …
pa veš, da ne moreš nazaj.

Ne moreš.
Na njej so ledišča,
okruški razmajanih skal;
koraki pretežki so zanje,
ker vso ti telo dreveni …

Pa vendar …
naenkrat začutiš,
toplino iz sončnih obal;
Jasnijo - bistrijo se misli,
z življenjem napaja se kri.

***

Tako malo rabimo včasih.
Tako malo …
le droben božljaj;
ko znajdemo se na razpotju,
ki dušo na dvoje deli.

Razcepljen se vase obračaš,
kjer iskre so tvojih spoznanj;
v korene se večnega vračaš …
v nekoč svoj in znova v nekdaj.

Tam iščeš …
ker hočeš se najti,
del sanj, ki zasul jih je plaz;
Svetlobo, ki v tebi prebiva,
da znova prižge ti luči.

Pa vendar …
naenkrat spet vidiš,
notranjost je tvoj smerokaz;
dragulji ti kažejo steze,
ki padajo s tvojih oči.

***

Lepe misli, utrinki in poezija,
ki so se rojevali naknadno ob komentarjih:

tomm pravi:
April 24th, 2009 at 6:23 dopoldne e

Globoke so tvoje besede
v njih je resnica, sijaj
se vidi poznaš svoje stene
zato si duhovni naš raj.

VILINČEK pravi:
April 24th, 2009 at 11:17 dopoldne e

Si duša, ki globi odpira;
priznam, da kdaj tudi zapre.
Kadar pregloboko se iščeš,
a kmalu se iskra prižge.

Spoznavaš po svoji se vesti,
kar sega, do tvoj`ga srca.
Tisto kar v tebi prebiva,
in znova v širino neba.

 bluerose pravi:
April 29th, 2009 at 1:18 popoldne e

Življenje je kakor knjiga …
včasih so njene strani marvične …
igrive, včasih so žalostne in sive ….
… in v življenju je vsako srečanje nekakšno majhno rojstvo…
vsako prijateljstvo je lučka v srcu…
vsak nasmeh je zarja sreče
in vedno je nekje nekdo,
ki ti iz temnih oblakov prinaša sončno nebo…
veliko lepih trenutkov,
veliko smeha, dobre volje
in veliko sonca….
v duši in v srcu….

Kdo sem?
(prosta poezija)

(fotografija - lastna)

Ali veš
kdo sem?
Kaj je bistvo moje biti?
Moj smisel je le en,
ne bojim se ga deliti.

Mar res veš
kdo sem?
Kam pelje moja pot?
Kar znotraj je navzven,
pa ne veš ne kam, ne kod.

Ali zagotovo veš
kdo sem?
Zakaj diham, zakaj živim?
Nikoli … prav nikoli ne umrem,
ker vsakič znova se rodim…  

***

Poljub za lahko noč!

(prosta poezija -rime)

(pesem, ki jo je uglasbil minus-nula)

(fotografija prijateljice)

Zaspi nocoj moj ljubi,
samo zaspi…
Ogrni se s poljubi,
nad tabo zvezdica bedi…

Edina, ki še sliši,
je edina…
Solza ji ne obriši,
osvetljuje se črnina…

Dva žarka iz daljine,
le dva…
Nalahno božata spomine,
dotikata se tvojega srca…

Oči ujete v bisernino,
nje oči…
S poljubi grejejo milino,
moj ljubi … samo zaspi…

***

(slika: Matevž)

posebne misli in lepi utrinki, ki so se rojevali ob komentarjih:

MAJDA pravi:
Februar 22nd, 2007 at 10:06 dopoldne e

Nekaj mi srce ganilo je,
nekaj iz oči kapnilo je!
Malo čarobnega prahu porebno je,
dva žarka iz daljine!
A mene vabi sonček v hribe
tebi pošiljam pozdrav modrine!!!

Alenka pravi:
Februar 23rd, 2007 at 12:12 popoldne e

S prahom
mesečne noči
te odevam,
ob tebi zložim krila,
a ti ne veš.
Me v sanje tkeš?

Prava ljubezen
(sonet)

glasbena podlaga: 
Glenn Medeiros - Nothing`s Gonna Change My Love For You

http://www.youtube.com/watch?v=ShHW2cFRsTo&feature=related 

(ni priredba in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le podlaga ob kateri je nastajala poezija)

(lastna fotografija)

Vsaka ljubezen izraste iz kali.
Je vate vsajena že, ko se rodiš.
Nezavedno ti klije, kakor da spiš,
ko tam se v daljavi nov svet zrcali.

Prava ljubezen so čisti kristali.
Jo čutiš, zaznavaš, z vsem bitjem živiš.
Utrip vse močnejši … preveč si želiš,
saj vleče te proti čarni obali.

Preplulo bo morje … tam ona in on.
Tako topla, mehka in nežna je dlan.
Žejen dotikov, ker sladek je vonj,

iz ustnic rdečih izpil bi orkan.
Strast hrepenenje … kot blisk sta in grom.
Le daješ prejemaš in nič ni zaman…

 Dotik z neba
(sonet)

glasbena podlaga: 
Tommy Emmanuel - Somewhere Over the Rainbow

http://www.youtube.com/watch?v=vmMSnq0RxJ4

(ni priredba in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le podlaga ob kateri je nastajala poezija)

 fotografija: KING

Včasih le utrinek … le dotik z neba
dovolj je, da pričara lepe misli.
Spet dnevi polni so in nič več kisli,
kot da bog pošilja svojega ti sla.

In če znova tvoja duša se smehlja,
dovoli ji … brez vsakršne pomisli.
Morda nekomu prazni so nesmisli?
A ne brani se kar seže do srca.

Res je, ne veš kaj roka ti ponuja?
In če zrl boš vstran, nikoli ne izveš.
Lahko je bližnjega,  lahko je tuja …

 važno je le to, da vrata ji odpreš.
Mogoče kaže pot, nov svet prebuja?
Tudi mavrico riše sonce in dež!

***

posebne misli in lepi utrinki, ki so se rojevali ob komentarjih:

mah pravi:
Februar 21st, 2007 at 2:37 dopoldne

človek, to neskončno ogledalo neba.
vse te dotike, utrinke, mavrico, temo, grom in dež..
riše v nas. tako majhni smo.
in bolj spoznavamo lastno majhnost, več neba je v nas.
veličina neba.

***

MAJDA pravi:
Februar 21st, 2007 at 8:55 dopoldne

Ta trenutek z neba dotik je dež,
ki rahlo boža me po licih in lepo mi je!

MODROST!
(soneti)

glasbena podlaga: Kitaro - Silk road

http://www.youtube.com/watch?v=p5n57OSe8tw&feature=related 

(ni priredba in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le podlaga ob kateri je nastjala poejija)  

slika iz peska Stanke Golob

Reko tvoje biti povezuje most.
Vez med realnostjo in domišljijo.
Neslišne sanje se v njej budijo,
ki povijajo življenje v skrivnost.

Ko prehodil si svoj najtemnejši gozd,
strah razblinjaš v svetlo melodijo.
In na gladini misli se bistrijo,
ki v notranjost ujele so modrost.

A mora biti tvoja - samo tvoja!
Le tista, ki iz tebe je izrasla,
je kelih iz čarobnega napoja.

Izplaval boš, ko voda bo narasla,
odvil se iz pretesnega povoja,
boš luč teme, ljubezen neugasla!

***

(posebne misli in lepi utrinki, ki so se rojevali ob komentarjih)

Možakar pravi:
Februar 20th, 2007 at 1:25 popoldne e 

 Lahko te silijo z ne vem kakšnimi resnicami in modrostmi -
povedo ti da so diamanti, a dokler jih sam ne odkriješ,
ne veš da obstajajo in koliko so vredni.

 Sreča
(rubaijat)

Podarjena fotografija (Shaolin) 

Srečo moč najti v malih rečeh,
morda le pozdrav in topel nasmeh.
Vsak jo ujame - zase jo vzame,
če hodi po njenih drobnih sledeh… 

***

(posebne misli in lepi utrinki, ki so se rojevali ob komentarjih)

mah pravi:
Februar 19th, 2007 at 8:01 dopoldne e

sreča je skladnost naših misli, besed in dejanj
/Mahatma Gandhi/

Ker luč si ti
(rubaijat)

glasbena podlaga: Kitaro - THE LIGHT OF THE SPIRIT  

 http://www.youtube.com/watch?v=7E1-BDMRSVc&feature=related 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem) 

(lastna fotografija)

Ko spušča nad nebo se tiha noč,
v sanjah mirno plavaš daleč proč.
Želiš ujeti delčke zvezd neba …
svetloba njih ti daje luč in moč. 

Želiš ujeti delčke zvezd neba …
najlepša melodija tam igra.
A kaj, če mrak zabriše vse sledi?
Ni več poti, le še utrip srca? 

A kaj, če mrak zabriše vse  sledi?
Zaideš kam, zablodiš v temi?
Ni zmot, če  duša nosi svetel kot. 
Ne spi.  Se že svetli, ker luč si ti!   

 Naj vzklije beli cvet!
(rubaijat)

Glasbena podlaga: Aaron Neville - Ave Maria

http://www.youtube.com/watch?v=0ron1ycrX6k

(lastna fotogrfija - Triglav)

Nekoč, še zadnjič se ozrem na svet.
Takrat želim pustiti drobno sled.
Nič  jemati, le dati v spomin …
kjer stopala naj vzklije beli cvet… 

***

Namenjeno vsem vam meni ljubim,
 ki ste mi na moji poti skozi čas,
 pričarali nepozabne trenutke
in se mi globoko zapisali v srce. 
Vsem vam, ki dajete in ste dajali
 mojemu življenju smisel.  

Nekateri še vedno dihate in pojete z mano:
»NAJ BOSTA  PESEM IN  VAŠ DIH ČIM BOLJ … ČIM BOLJ DOLGA!« 

Nekateri,  pa ste prezgodaj odšli na drugo stran neba: 
(moji bližnji, sorodniki, prijateli, znanci, moj ati … ) 
Tudi vam poklanjam te melodije …
naj vas dosežejo, kamorkoli je že
odplavala vaša duša. 
Pa četudi sem delila,  le trenutek svojega življenja z vami,
naj pesem ponese vse do vas.  
 Kajti glasba vaših src je ostala v meni…
Je vse tisto, kar se je skozi čas zapisovalo vame.

Kadar se zazrem v nebo in  prisluhnem brezčasnim zvenom,
slišim šepet tisočih zgodb …
vse tisto kar JE BILO, kar JE in kar ŠE BO.
Poezija in glasba  je moje TRETJE OKO,
ki mi s pomočjo čutov in čustev  včasih odpirata prostim očem nevidne svetove.
Skozi njuju se lahko dotikam bližin in daljav …
vsega tistega, ker mi je ljubo … skozi njuju se dotikam ljubezni.   

Verjamem, da je nekaj nad nami.
S tako mislijo je lažje živeti in jaz je ne bom brisala.
 Zato svoje stihe ne namenjam smrti in koncem,
ampak vsakemu odhajanju , pridajam dih večnosti.  
Barvam jih s simboli življenja, upanja, vere v lepši svet in s simboli ljubezni.
 
 V njih se skriva vsa SVETLOBA življenja …
moj pisani mavrični svet, ki se vedno obrača k soncu.
Skozi preteklost, sedanjost in prihodnost …
ki pluje med realnostjo in domišljijo
Moj svet vizij, ki me včasih vodi tudi v druge dimenzije našega časa.

Pesmice so pisane na glasbeno podlago.
Ne gre za priredbe in niti za besedila spisana na melodijo,
glasba je le vodilo, ki me vodi skozi poezijo
in me spremlja že od malih nog.

Še enkrat se dotaknem vseh vas …
 s katerimi sem vezla stare, s katerimi vezem tudi nove poti. 
 Mehko polagam peresa na vaša srca in dušo:

Dovolite, da se vam zahvalim s pesmijo.

***************************

(posebno lepe misli in pesmi, ki so nastale naknadno ob komentarjih)

možic pravi:
Februar 27th, 2007 at 10:17 dopoldne

Bo veter izbrisal in čas jih prekril,
nežne odtise, ki si jih v pesku pustil.
Prerodil se svet bo in vonj cveta izpel,
le Selena bo ugibala, kdo je zvezdo pripel.

VILINČEK pravi:
Februar 27th, 2007 at 11:16 dopoldne

Četudi čas zabriše vsako sled,
stopinje se razblinijo v prah …
Naj poje ta, ki v srcu je poet,
dokler je v njemu zadnji dah!