Arhiv za kategorijo '1.9. haiku in mislice'

Združitev (prosta poezija - rime)

Sreda, Marec 10th, 2010

Združitev
(prosta poezija - rime)

glasbena podlaga:  KITARO - Koi
http://www.youtube.com/watch?v=VVdBzcgmvg8&feature=related 

(Ne gre za priedbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija)

dsc01285.JPG

lastna fotografija

Prišla bo v najin svet,
prišla …
odprla popke bo cvetov,
da bi ponesla zrak dehtiv,
ki širi z rajskih se vrtov,
kjer čas ljubezen je spojil …
Le nežil bo nemirna tla. 

Čeprav še njen razcvet,
čeprav …
se skriva v krošnji golih vej,
ki se pojijo z lepih sanj,
sva našla skupni vzdih v njej,
s kresnicami prihaja v dan …
Že sluti vonj se nje dišav. 

Le žar objetih src,
le žar …
dotakne se luči neba.
Z vrhov pa vse do korenin,
ker v eno skupaj sijeva …
iz jedra v jedro globočin,
razliva se nebeški dar. 

V izvir pretaka se
izvir …
z napoji hraniva svoj raj,
življensko moč - sokove nje,
ko vračava si vse nazaj
in rasteva v sinjino dne,
ki združil najin bo vsemir.

***

avtor: daljnovzhoden

Pink Floyd - Run like Hell - from Pulse
http://www.youtube.com/watch?v=y2aOccbfAqE 

Gorim, ko se utapljam,
stojim, ko se vzpenjam,
molčim, ko sanjam.
Potujem po brezpotjih,
duše mrtvih lic se priklanjajo,
kastriranci pojejo pesem o nasladi.
Strmim v sijaj jeze,
tičim v breznu zla,
lovim edinost.
Razpadanje svetosti,
svetilke oddajajo mračen sij,
luna pod pretvezo teme skriva svoj obraz.
Živim pod lupo oči,
kričim nemim v čast,
hitim skozi čas.

***

 avtor: bin

Bel cvet bo kukal vanj,
bel cvet …
nedolžno nežen, nebogljen,
bo v toplem vetru zadišal,
nemir v globinah prebujen,
se bo sprehajal preko trav
snubec, v svilo ves odet.

Razkril se bo, saj veš,
razkril …
v mehkobi mačic, v petju ptic,
v šumenju reke, kot oblak,
kot dva ljubimca rdečih lic,
dve vroči srci, en korak
in en utrip neustavljiv.

Vzplamtel bo v njem te dni,
vzplamtel…
mogočen plamen iz globin,
v katerih je vso zimo spal,
sanjaril svod neba modrin
in zvezde, ki jih bo prižgal,
vse zvezde …, kdo jih bo preštel?

Midva? Kje bova tedaj
midva…
v pomladi, ko vse zaživi?
Zlat žarek sonca v beli dan,
potoček, ki prek polj hiti,
spev ptic v ljubezni igro vtkan?
Vsemir naj z nama se igra!

************

azur.jpg

avtor: vilinček

Azurno nebo
na glaju srečnih oči.
Zrcalo časa.

***

avtor: daljnovzhoden

Sveti svet

Plapolajo zastave,
ozarjeni kriki rdečijo
v posmeh zmagi.
Negibni veter
boža strast,
razsodnost blazni.
Solze črnine
izgubljajo smisel
v čast zemlji.

***

avtor: vilinček

V nenehni rasti,
krošnja in korenine
razvejana v svet.

Kadar ti čas ne
da rasti navzven, lahko
rasteš v notranjost.

***

 

Čuti bivanja (haiku - prosta poezija)

Četrtek, Marec 4th, 2010

Čuti bivanja
(haiku - prosta poezija)

dsc01332.JPG

(lastna fotografija)

avtor: vilinček 

Po moji koži
pršijo lepe želje.
Vsako poljubim.

Umetnine, ki
jih ustvarja narava.
Čuti bivanja.

***

avtor: daljnovzhoden

Krog sredi neba,
trnati mnogokotnik
bode krivuljo.

Bohot svetlobe.
Prebujajoče misli
grejejo sanje.

Pridih energij
boža kuštrave lase
daleč od mene.

Božanstvo strmi
v razkorak s časom.
Pogled, stvarjenje.

***

avtor: vilinček

S prtom prekrita
se presvetljujeva v čas.
Sonce življenja.

Darujem se ti,
povzdignjena na tron.
Piščal pastirja.

Esenci čutov
v vibah prepleteni
vonj stvarstva biti.

Glasba piščali
izvablja studečnico
brsteče drage.

***

dsc01328.JPG

avtor: daljnovzhoden

Razpršene se
izogibajo preden
padejo na tla.
~~~
Lepota živi
sanje, mimo bodičja
dviguje glavo.

Poraja se dvom.
Solze in smeh spojena
v srečen napev.
~~~
Boginjin dar mi
oživlja strto dušo
sredi neurja.
~~~
Piš vetra vstopa
spodbujajoč moč čutov.
Božanje kože.
~~~
Spoznavam tebe
v tebi, labirinte
resničnostnih sanj.
~~~
Izraz besede
mi pomeni več kot stas.
Lepota moja.

***

avtor: vilinček

Le sezi vanjo,
odprta je skrinjica.
Močnejša je vez.

Vera, ki nosi
lepoto novih juter.
Jasnica duha.

V sončnih zdencih
se kristali ljubezen.
V biseru biser.

Rojena, da se
rojeva. Darovana,
da se daruje.

Toplina dije
iz sapic tvojih usten.
Diham življenje.

Združeni prsti,
kazalec ob kazalcu
kažipot smeri.

Počasi, delček
po delček sestavljava
svojo celoto.

***

Razpotegnjene
noči se bodo kmalu
umaknile vstran.

***

avtor: Dragica

prepletene pesmi
misel ob misli
harmonija

***
avtor: vilinček

V blagozvočju nje
najlepše melodije
brstečih stihov

Kodrasto cvetje
na ustnicah pomladi
z dehtečih vrtov.

***

avtor: LEA

Divja burja

Divja burja
briše prah na starem britofu
ob vaški cerkvi.
S trdo roko boža zamrznjeno odejo prsti,
ležečo preko kosti,
že davno umrlih.

„O, o, o, …, tulijo duhovi.
Med žvižgi burje
združenimi s kriki srak.

Se kotalijo v dolino,
tam izzvenijo.

***

avtor: vilinček

Narava in mi …
Ne nad njo in ne pod njo,
zliti se vanjo.

Prisluhnimo ji.
Ubrana glasba, ki jo
igra ljubezen.

***

 

Nate čakam vse življenje (prosta poezija - rime)

Torek, Februar 16th, 2010

Nate čakam vse življenje.
(prosta poezija - rime)

v prepletu vilinček - daljnovzhoden

glasbena podlaga:  Reamonn - Only when you sleep

http://www.youtube.com/watch?v=ykjPmEH-SsE&feature=related

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija.)

dsc010071.JPG

(lastna fotografija)
***
avtor: vilinček

Naj ti zvezde šepetajo, 
ki jih skrivam pod blazino,
ko ljubkujem lepe sanje,
da z resničnostjo se zlile bi kot čustva in občutki …
porojeni iz ljubezni.

Lahni, topli, mehki, nežni …
nepozabni kot trenutki,
 kadar vzhičena prevzeta jadrava čez sinje planje, 
nad jezeri čistih misli
in se božava z milino.

Od izvira pa do časa …
vse od veka pa do veka,
kjer se pravljica začenja.
Mar sva vedela že takrat ter od nekdaj se poznala?
Nate čakam vse življenje …

Ne ugasne zvezd iskrenje,
ker za srečo sem jih brala,
da pod tvoje vzglavje dela bi njih žar, ki ne pojenja …
saj razžarja se za naju,
ko se duša v dušo steka.

***

Kot ozvezdena rečica,
čez nebesni svod preliva
se svetloba pradavnine,
iz studencev večnih vznikla … z njo semena zasadila
sva v črnilo oceana.

Prvobitna - čista prana,
prvi vdih - življenjska sila …
da bi mogla v njem kaliti in pognati v korenine,
s svojim bistvom greje, hrani,
daje zrak in jih zaliva.

Le prepletiva jih skupaj,
ko darujeva se nadi,
da razvejejo se v širi …
s stebelca v mogočno deblo, ki viharjev se ubrani …
Naj usliši naju prošnjo.

Rastiva v bogato krošnjo,
ki kot popek v tvoji dlani,
ko brstim le zate ljubi, v vsej celoti svoji zbiri …
se razvila bo v cvetove
in dišala po pomladi.

***

Pajčevinaste
niti časa spletiva
v rešilno vrv.

*** 

avtor: daljnovzhoden

Sprehajam se
po polju sredi noči.
Ni temna,
ni črna,
le zvezd ni.
Tiha noč.
Ne da mi spati.
Preganja me
po polju.
Nisem se vdal,
grem naprej.
Kam?
Naprej po polju
sredi noči.  

***

Strmim v izhod.
Pajčevina prekriva
zabite duri.

***
Nevidno božam
zrak hrepenečih misli
sredi neurja.

Taljenje sredi
beline, stik, ki ga ni,
pesem tišine.

Slika v sliki.
Izgubljeni strah preti
željam v želji.

***

avtor: bin

Naj te kapljice svetlijo,
ki polzijo po obrazu,
ko te dvigam vedno znova,
tja kjer zame si žarela v barve mavrice objeta…
bel metulj na rdečem cvetu.

Svoj kamen bom zaupal dletu,
naj kleše čustva vanj ujeta,
da zasijeva v ljubezni brez bojazni, kot bogova,
v soju zvezd, v objemu groma
na žgočem soncu, v zimskem mrazu.

Čas bo svoj korak ustavil
in priklonil se spoštljivo,
pred podobo večne sreče.
Za trenutek bova stala na oltarju kot daritev,
ki jo ogenj použije.

Dvoje src en ritem bije,
v eno samo izpolnitev,
nedosežene globine, med vulkane plameneče,
med valove oceanov…
v eno dušo naju zlije.

***

Blestiva sled se vame zlivaš,
trosiš bisere v globino,
zvezdni soj v črni prsti…
drobno seme bo vzkalilo, se pognalo proti soncu
z vročo željo neustavljivo.

Razprl se bo list igrivo
dajal svoj začetek koncu,
srkal sok iz korenine, vse do vej posutih z brsti
neizpetega življenja,
v novo srečo - biserino.

Vse temnjave bom odstrl
in odprl vse pregrade,
pil sokove iz studencev,
ki na svoji temni poti vase spirajo rudnine…
Plodna prst cvetlici sreče.

Oh kako… kako me vleče
tja, s teboj, v objem topline,
med metulje, drobne ptice, v družbo čarnih cvetnih vencev,
tja v omamni vonj pomladi…
Izpij moj sok, izpolni nade.
 
 

***

avtor: menišček

Nisem se zmotila,
da se pomlad je tukaj nastanila
z ljubeznijo, vedrino srca napojila.

 ***

avtor: lea

Bobni tišina.
Nikjer ni žive duše.
Luč lune riše
v globine črne teme.
Spokojno spanje brez sanj.
***
Razpotegnjene
stvaritve poznega dne.
Sonce v zatonu.
Žareča luč slovesa.
Prehod svetlobe v temo.
***
Šum mlade burje.
Igriva glasba valov.
Srebrnost noči
razlita preko morja.
Prvinski dotik lune.

***

avtor: vilinček 

Za Ajro in njeno ozdravitev:

http://poesias-neikka-neikko.blogspot.com/2010/02/ljubezen-za-ajro.html  

Lek je v skrinjici,
ki jo bo odprla le
tvoja mavrica.

Solzne svetlice
v soncu lepih misli.
Božaj ljubezen.

***

Na sredi nekje? (sonet)

Nedelja, Januar 31st, 2010

Na sredi nekje?
(sonet)

glasbena podlaga (predlog: nagajivka)
MI MANCHI - Andrea Bocelli live
http://www.youtube.com/watch?v=3zuylllS12c

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija.)

dsc00724.JPG 

lastna fotografija

So našle se misli … Na sredi nekje?
Je vez? Energija? Naključje morda?
Pa vendar lepo je, ko pesem srca …
zasliši se z dalje in seže do te.

Mar bog bi to vedel? Vesolje to ve?
Ko čas, ki še pride začutita dva …
Kot gledal bi jutro z očesom neba,
kjer zlatih trepalnic se veka odpre.

Tam vzhajaš v naročju nebeškega sla,
ki novemu dnevu prižgal bo luči.
Počasi budi te iz spečega sna,

da v sebi bi čutil njegove moči.
S čarobnim sijajem te v žarke obda,
ker njega ljubezen se vate vzžari.

********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

avtor:  NAGAJIVKA

Kot nitke svetlobne s čarnim sijajem
spletajo mrežo zaves pajčevine,
nasujejo v zibel ti biserovine -
te kapljice rosne, ki z lahnim dražljajem

polzijo med plesom, da z nežnim trzljajem
spojijo dotike v enost vsebine.
Kot združene kaplje morske globine,
 v ritmu nihajev valujejo z glajem.

Podobne so misli. Prepredene v vez.
Nevidne, neslišne, neotipljive.
Osamljene kdaj od peklá do nebes,

pa vendar odtisnjene v skupne arhive.
Ne/zavedno spojene v mreži navez -
so silne moči – a (še) nedokazljive.

(by nagajivka)

***
avtor: BIN

uTRIP SOBOT NI TIH

S teboj spoznavam čare poezije.
Vsak nežni klic razburka sanj gladino,
v zavetju tvojem svetlo rastje klije,
med brsti rož spet ptič žgoli v tišino.

Apolon, a ne bog, le plah metulj
želim si biti v tvojem čarnem gaju.
Na krilih igra krogcev in krivulj
za vse ljudi in malo še … za naju.

***
avtor: NAGAJIVKA

Mislim, kaaaj? Halooo?!
O kakšni konkurenci zdaj ti to???
Pesnjenje ne more bit’ “formalno”!
Duo, trio … vse je to “normalno”!
A ne poznaš še te olike???
Ker veš … ne gre res za “replike”!
Gre za stihe po navdihu,
da izdahneš kar je v dihu.
Če pa v dihu sape nimaš,
pol pa pač kr’ neki zrimaš.

***
avtor:
DALJNOVZHODEN

Olika vedno
polika mišljenja treh.
Simbolika sanj.

***
avtor: BIN

(za by nagajivka)

Saj imaš prav! Glede olike.
A ta nikdar ni b´la za bike.
Le kraljične in spletične,
prve slavne druge mične
in galantni kavalirji,
(v ozadju pa špetirji),
So formalno jo gojili,
kdaj z gnojnico vse polili,
prav zaradi konkurence,
(živa priča so Firence!)
vklesane v kamen žive sanje,
ti princeska ujeta vanje…
Prijemlje me, da b´šel na štrik,
ti pa me učiš… olik???

***

Vsak brizg krvi poslan v napete vene
pogled, objem, vsak nežen stik telesa,
svoboden gib ujet v prvine plesa
zaklepa dušo v mrak, med temne stene.

In vendar prav ta mrak jo znova žene,
sprosti se zubelj iz globine kresa,
zasije v dnu priprtega očesa,
v globino biti človek znova krene.

Kam vodiš duša moj korak tresavi?
Si palica, korenček? Si oboje?
Kje naj meso svoj divji ples ustavi?

Kje je v globinah konec varne hoje?
Kje si duša? V prsih, morda v glavi?
Kjerkoli si,v življenje greva v dvoje.

***

avtor: lea

Med suhim listjem
preblisk beline zvončka.
Zima odhaja.

***

avtor: nagajivka

(za by bin)
~~~

Olika ta gre iz roda v rod!
Zato pa v svetu vojn živimo!
Poln muk je … poln zablod,
k’ se prou nč ne naučimo!!!
Bikci včas’ vsi razpuščeni,
en čez druzga bi z rogovi
se borili,
plot leseni, travo, cvetje …
poteptali,
kot razjarjeni “bogovi” …
v silni vnemi, zgolj za “zmago”,
da bi svetu dokazáli,
da nagon drži jim špago.
Gon bo vladal na tem svet’,
še naslednjih taužent let???

**
avtor: nagajivka

(za by Lea)

~~~
avtor: nagajivka

Zvonček se nagne
v smer cerkvenega turna:
“Le komu zvoni?!”

***
Ti veš kaj se skriva onkraj neba,
ko izpereš sledove prahu iz srca -
to odvečnost strahu,
ki mrtviči telo
da z morami sna
bi ubila duha.

Na krilih nasmeha potujem, svobode,
nad reko plazóv masovne zablode,
brez teže okov,
ki vlekó v temô
sluge podzemlja,
nevedne oprode …

Ti veš kje se igra dvoma konča,
ker veš kje je moj nasmešek doma.
Brez njega me ni,
ne tebe, ne naju,
v tragikomediji
tega sveta.

~~~
http://www.youtube.com/watch?v=S-wM3xLTXQU
Sega Piano Nocturne & “I Just Smile”

***
avtor: bin

TIH SOBOTNI TRIP

Brezgrešno se beseda v venec vije.
Njej poješ slavo, eni in edini,
večni nosilki sreče, harmonije,
mar njen izvir v tvoji je globini?

Izpraznil Amoret je zlati tul.
Nič več puščice v srcu ne skelijo.
Iztekel se je čas popotnih cul,
a v njenih tonih sanje še zvenijo.

*** 
avtor: vilinček

Naravni izvir
vseh kreposti in vrlin.
Svetloba čustev.

***
avtor: Daljnovzhoden

Režemo brazde,
sadimo up človeštvu.
Ples, sij razuma.

***
avtor: Vilinček

Na poti skozi
sebe spoznavamo bit
vsega življenja.

***
avtor: Bin

SOBOTNI TRIPTIH

Na breg ukročene reke sonce sije.
Ponižno tečem dalje proti morju.
Prešlo hrumenje je, prešle norije,
že kaže cilj se, v zarji na obzorju.

Iskri tvoj stih se v produ, kot dragulj.
Preprost, a brez temin, kot cvet zlatice.
Povsod drugod je v reki blato, mulj,
v brzicah tvojih rim so še bleščice.

***
avtor: vilinček

Dragulji srca
lesketajo ljubezen.
Lepota poljan.

***

avtor: Bin

Snežna odeja
prekriva popke cvetlic.
Pomlad prihaja.

 

 

 

Le svetli biseri (haiku)

Nedelja, Januar 31st, 2010

Le svetli biseri

(haiku)

dsc00723.JPG

Pravljičen svet,ki
ga rojeva ljubezen.
Čar brezmejnosti.

Le svetli biseri
spominov naj stopajo
z nama v nov dan.

Osrečuješ me
plam nebeških pogledov.
Moj zrak ti je vdan.

Po prisanjanih
poteh stopa prihodnost.
Zapisi časa.

******************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

avtor: BIN

Da mi je biti sončni žarek…
Z ljubeznijo bi zlil se v hlad somraka,
naravnost na srce premrzlo, strto,
vroči ogenj, ki ga željno čaka.

Da mi je biti hladna senca…
Zakril bi nežno lice pred vročino,
le božal bi oči z mehkobo svile,
čarobne slike spuščal jim v globino.

Da mi je biti prah na poti…
Na tvoji dolgi poti v lepše čase,
prekril bi trdi kamen, trnje, blato,
vse grdo, bolečino, …, vzel bi nase!

Da mi je biti drobna ptica…
Zapel bi pesem, te zazibal v sanje,
o lepih dnevih, sreči in ljubezni,
ker dobro vem, da še verjameš vanje.

**

avtor: vilinček

Pisala se je
in še se bo pisala.
Brezčasna pesem.

***

avtor: nagajivka

2010 - kar brez pesmi začet?
Ah, to pa ne gre! Le časa zmanjkuje.
Reala zahtevna mi dan zapolnjuje,
a spletem v Januar vsaj ta sonet.

Pogrešam preplete slovenskih besed!
Prepolna ušesa besede so tuje.
Pogrešam domačo! - mi spet narekuje
srce, ki pestuje jo, ko grem v svet.

In pesem mi manjka. Pa rima. In stih.
Ritem, ki vabi v zapis melodije.
Zasuta sem z delom. Tja izlivam navdih.

Pa vendar mi manjka še svet poezije.
Kot mórij oseka bi, jezêr presíh,
dušo zažejala v bit nostalgije.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=3zuylllS12c 

***

http://free2rhyme.blog.siol.net/2010/01/21/nocturno/

~~
Oj, ta duša večno neizpeta,
prepolna novih vtisov, doživetij,
poeta slast in muka tisočletij,
med čas razuma in ekstaz razpeta.

Kaj jo mami, da želi polêta?
Sen? Izpoved? Glasba? Vonj poletij?
Nemir duha privabi jo iz zavetij,
ta blažen zven, med strunami trepêta.

Kot bi prepevati hotela odo.
Zahvalnico ustvarjanja lepoti,
tej svežini rose med prirodo,

ki lajša ji težak korak na poti;
izviru, ki poji jo z bistro vodo,
navdahnjeno popotnico v samoti.

(by nagajivka, Firence 21. 01. 2010)

******
avtor: daljnovzhoden

Celično jedro
sredi sončne pripeke
poka po šivih.

***
avtor: vilinček

Svilena nežnost
in mehkoba baržuna
spojenih čutnic.

***
avtor: daljnovhoden

Osvit mehkobe
razsvetli dotik časa
v neskončni dan.

***
avtor: vilinček

Doživljati jo,
ker poješ in te poje.
Glas privlačnosti.

***

 

 

 

 

Bližje k tebi … (prosta poezija - rime)

Sreda, Januar 6th, 2010

 

Bližje k tebi …
(prosta poezija-rime)

The Power Of Love - Frankie Goes To Hollywood
http://www.youtube.com/watch?v=LdnAbtIF3YM 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na ob kateri je nastajala poezija)

03012010013.jpg 

(lastna fotografija)

**
Še o njej mi šepetajo,
sapice iz tvojih usten …
Še je v meni tista pesem,
ki z metulji me osvaja …
pa čeprav že noč pokrila
te s čarobno je odejo.
A jo slišim …
slišim
v sebi,
ko te spečega milujem.

Kam s poljubi naj potujem?
Pridem bližje?
Bližje
k tebi …
Tih korak prestopi mejo
v čutnem šelestenju svila …
ki se pod vzdihljaji vdaja,
ko zaveješ ves peresen
in dišiš do mojih usten …
Še o njej ti šepetajo.

********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

**

avtor: daljnovzhoden

Brezmerno hrepenenje
izhrepeni dehtiv
nepotešenega sla.

**
avtor:  vilinček

Čutiš izpolnjenost,
ko zažariva skupaj?
Izpolnjujva se vsak dan.

**
Stvarnik življenja.
Združuje, razsvetljuje
in ga rojeva.

**
avtor: bin

Tam v globini še gorijo
s tihim žarom, kot vulkani…
Tam se noč ni poslovila
z jutrom lepša je postala,
ko na zlate kodre tvoje
sonce bisere poseje.
V zraku pesem,
pesem nežna …
ni še čisto izzvenela.

Vse sva dala, vse si vzela.
Dva metulja sva
breztežna
se spustila na odeje,
spet v nebo med zvezdne roje
se v objemu popeljala.
Nisva nežnosti izpila …
z novim žarom, kot vulkani,
naj v globini še gorijo.

***

avtor: bin

Klic

Odšla si.
Kot sonce zvečer za obzorje se skrije.
Ko ravno…
Ko zmoreš objeti z očmi vse barve svetlobe,
da več ne boli.

Odšla si.
Kot zlata jesen se v sivino prelije.
Neslišno
za listom se listek z drevesa poslavlja…
Po snegu diši.

Odšla si.
Kot davno odšle so mladostne vizije.
Nedolžne,
igrive cvetlice življenja zvenele so
v vencu skrbi.

Odšla si.
Kdaj vrneš se?
Z jutrom, pomladjo, med vnukov norčije?
In vame, kdaj znova,
ljubezen,
povrneš svoj
svet iluzij?
Odšla si!

***
avtor:  Vilinček

(za Ajro) 

Solze ljubezni,
osvetlijo naj tvoj svet.
znova zasiješ.

(Na strani Neikka-Neikka)

Ni črnila na
tvojih belih peresih.
čista notranjost.

***

avtor: vilinček

Zamigetale
so na deviških prsih.
Divna belina.

**
avtor: daljnovzhoden

Blagomilje se
preliva v vrč strasti.
Telo prepeva.

**
avtor: vilinček

Bisernica dveh
src ga vsakič pomladi.
Levitev spoznanj.

**

avtor: daljnovzhoden

Preprostnik stopa,
po poti razsvetljenja.
Luči gorijo.

avtor: vilinček

v notranjosti
sebe vidiš lepši svet.
Čudodelni gral.

**

 

Moč darovanja (haiku)

Četrtek, December 24th, 2009

Moč darovanja
(haiku)

Poklonjeno življenju in vsem vam,
dragi moji prijatelji.

Naj vam ta božič in prehod v novo obdobja
prinese
čim več: 

 sonca,  veselja, malih radosti, sreče,
zdravja, zvezdnih utrinkov, izpolnjenih želja,
svetlobe življenja,
nepozabnih lepih trenutkov,
topline,  bistrih izvirov, elena, fizične kondicije,
vitalnosti, jasnine, iskrivosti, igrivosti,  dobrih energij,
 notranje in zunanje harmonije, blaginje na zemlji,
prižganih luči, topla ognjišča, svobodnega duha,
čistega zraka,  svetlih biserov sreče,
izpolnjenih sanj in želja
 in  veliko veliko ljubezni.

vam želi VILINČEK!

SREČNO v 2010

dsc00669.JPG 

(Lastna fotografija)

*** 

Prelesten nasmeh
na čokoladnih ustnicah.
Najbolj in še bolj.  

Oči ljubezni
bodo vedno gledala
v lepša jutra.

Pod jadri neba
v čas dahnjene stopinje
Odtisi peres.

Zgoraj je spodaj,
zaprto je odprto,
toplo je toplo.

Večni izviri
žuborečih stuncev.
Pojejo s teboj? 

Tisoč in ena
pravljica … za noč in dan.
Naj se ne konča.

Z odejo pokrit,
vseh tistih najlepših sanj.
Na izpolnitev.

Vezi narave
kadar utripaš z njo.
Ujeti njen zven.

Kdaj? Kje? Zakaj? Kdo?
Ko moraš peti, poješ.
Ves svet zaživi.

Bogastvo, ki ga
skriva tvoja notranjost.
Osvetljuje svet.

Zimske svetlice,
ki dišijo v pomlad.
Nežni cvetovi.

Povezanost z
materijo življenja.
Nje prvinskosti.

Svetle želje naj
grejejo vsako srce.
Lepota je v njih.

Ozvezdje lire
je pozlatilo tvoje
prste in strune.

Skozi odprta
vrata srca in duha.
Jasnina v očeh.

Mavrični zaklad
skrit v otroških dušah.
Za nova rojstva.

Vedno se najdeš.
Kjer smo peli, pojemo
in bomo peli.

Pod belim plaščem
se pomlaja narava.
Dehtive sanje.

Tako tista na
nebu, kot tudi v srcu.
Sončna slika.

Ker še verjameš,
verjamem, verjamemo.
Mali čudeži.

Prikličem žarke
in pobožam svobodo
zlatih peruti.

Z lepimi spomini od včeraj.
Z upanjem v danes.
Z vero v jutri.

Eleksir toči
naj se v čašo za nov čas.
Napoj radosti.

Vsaka lučka,
ki si jo prižgal življenju.
Svetloba duše.

Nevidne vezi
ki združujejo bitja.
Začutiti se.

Pesem spominov …
Vračaš se h koreninam,
da rasteš naprej.  

Moč darovanja
v objemu ljubezni.
Dotikaš se zvezd.

V tvoji prelivih …
ožarjena obzorja
jagod in češenj.

Nosiši jo v sebi …
glasbo brezčasnih svetlic
Notranje oko.

Le kdo te vodi?
Spontani koraki,
ker si ljubezen.

**************************

avtor: nagajivka

Navzven potihne,
v globinah se razlega.
Simfonija src.

***********************

Še vedno nastaja pesnitev
“Ob tebi, ob tebi …”
ki se piše v prepletu Vilinček-Bin

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/27/ob-tebi-ob-tebi-prosta-poezija-rime/ 

************************** 

Naj nam VSEM še enkrat zaželim
vsega tistega najlepšega
v življenje.

in veliko, veliko sreče
v 2010

***

Je leto pred koncem,
pa pesem zapojem.
Pobožam vas soncem,
ki v srcu je mojem.

Prav nič vas ne vprašam …
prihajam z željami.
V njih srečo prinašam …
Naj vedno bo z nami.

 

 

Naj trajam s teboj (haiku)

Sreda, December 16th, 2009

Naj trajam s teboj
(haiku)

(nastajali od 5. /15. 12.2009)

 dsc00626.JPG

lastna fotografija

Večbarvni toni
ubrane melodije
Ljubezen in svet.

Ob tebi je vsak
trenutek nov začetek.
Naj trajam s teboj.

Ko zaplešejo
prstki po mojih strunah.
Glasba za dušo.

Kamorkoli grem …
tvoja pot je moja pot.
Ker si življenje.

Večna vprašanja:
Morda pa najdeš tudi
v mitu resnico?

Svetli dragulji
so se vsuli v noč.
Ker sva se našla.

Končal se bo čas
iz bolečine rojen.
Ljubezen je luč. 

Narava in mi
energija vesolja.
Začutiti vez.

Čakala sem te.
Zapisana v zvezdah …
najina povest.

Pospešen utrip
ko potečeš po žilah.
Prebujena draž.

****

Nastalo na strani Aleks:

Smo kakor nebo,
kadar se prižigajo
v nas luči sreče.

Sedem utrinkov
v očeh in svetle želje.
Vsega bivanja.

Nastalo na Strani Matevž - Alenka:

Ne le zemlje, smo
tudi bitja vesolja.
Zunaj je znotraj.

Nastalo na strani Alenka:

Ko se narava
razdaja z ljubeznijo.
Prevzet od lepot.

Nastalo na strani Neikka-Neikko:

Najdeš ga v sebi.
Iz nezavednega v
zavest bivanja.

Žarki toplijo
hladne dneve in noči.
V lučkah je vera.

****

Zapisala: LEA

Nastalo pri Alenki

Glava ima kapo,
zelo težko in mrzlo,
in sonce v laseh.

V divjanju burje.
Plešejo svoj zimski ples
drobne snežinke.
***
Noč je šumeča.
Listje vlažna preproga.
Pozdrav žabici.

Večbarvnost sreče,
Gledam v značilnosti sveta.
Sprejemam utrinke.
 

***
Utrinek

V cerkvi zvoni.
Iz sosedovega dimnika se dviga dim,
prekriva pogled na cerkev,
vidim jo … nejasen obris.
Nad dim se dviga zvonik.
V jasnini neba vidim križ
ob njem oblaček.
Lep pogled in zven
združena v utrinku.

***
zapisal: vilinček

Pod soncem beli
osvetljeni vrhovi.
Topla notranjost.

Slišim šumenje
iz pravljičnega gozda.
Princ in princeska.

***

Nastalo na strani nagajivka:

Sij ljubezni, ki
se daruje življenju.
Objem večnosti.

***
 

 

 

 

 

Lahko sva si vse (haiku)

Četrtek, November 26th, 2009

 Lahko sva si vse …
(haiku)

zapisala: VILINČEK

V objemu tvoje
ljubezni čutim enost.  
Lahko sva si vse.

***

dsc00523.JPG 

(lastne fotografije)

Nastajalo na različnih straneh ob branju poezije:

(na strani Aleks)

Najlepša pesem
vem, da si še tam nekje.
V srcu ostaneš.

Vsak čut zaživi
pod njegovimi jadri.
V zlatih utrinkih.

Ne vzame te noč,
če ohraniš ljubezen.
Biseri v očeh.

***
(na strani Vlatka)
http://www.vlatka.si/index.php?option=com_phocagallery&view=categories&Itemid=86 

Naj bi zanikal?
Če pa te dosežejo …
Preliv energij.

***

(na strani Neikka-Neikko)

Čutim tvoj nekoč
v uresničenih sanjah.
Prav nič ni zaman.

***

(na strani Matevž)

Skozi ljubezen
se rojeva življenje.
Je tvoje sonce.

*********************************

dsc00503.JPG

zapisal: MATEVŽ

Le kam? le kam?
Proti svobodi
naj stopa korak.

***********************************

zapisala: VLATKA

http://www.vlatka.si/index.php?option=com_phocagallery&view=categories&Itemid=86 

Vidim, da se dogaja.
Vlak gre naprej.
Življenje ne iztiri.

***

zapisala: LEA

Dolina v megli …
v mehkobo sivo - belo
ovita. Prikrita
zvedavemu pogledu.
Na veter čakajoča.

Še ena o lepi starosti.

Skrivenčena v starosti.
Prepletli so se prsti.
Pregnali vlago.
Mraz je le spomin.

***

Sivina kamna,
okrog rumena krona.
Iz megle prši.

V poletnem soncu
dozorel klas pšenice.
Dovolj bo kruha…

***

Želja v srcu,
mir v duši. Sredi vsak-dana,
ovitega v ne mir.
 

***

zapisala: VILINČEK

Pogled na nebo
svetle oaze srca.
Naj brišejo bol.

***

V vsaki kapjici
in v vsakem toplem žarku.
Ker si ljubezen.

***

zapisala: nagajivka

~~~
Najlepše pesmi …
simfonija ljubezni.
Sozvočje dveh duš.

~~~
Te ostajajo
za vselej zapisane
v predalček srca.

~~~

Niso naprodaj.
V enosti zazvenijo
neizrekljive.

***

(Prepis iz arhiva) sobota, 31. 10. 2009

~~~

Oči otroka:
vera v ljubezen ljudi.
Gledati s srcem.
~~~
V prosvetljenosti
samouresničenja
tiči preprostost.
~~~
Predpisi pravil -
domena poslušnosti!
Ljubezen gre čez …
~~~
Kjer je ljubezen
je vedno tudi kaos.
Popoln red? Zeh …
~~~
Vsaka žalost je
le vrtenje okoli
lastnega jaza.
~~~
Vsaka praznina
obstaja že davno pred
čutom izgube.
~~~
Polnilo praznin
se nahaja v nas samih.
Vrelec Ljubezni.
~~~
Le orodje sem
v rokah Nje, ki me vodi
k brezpogojnosti.
~~~
Ne kar pravijo.
Le kar lahko razumem
me spremeni.
~~~
Misli so last vseh,
občutja stvar intime
posameznika.
~~~
Ko sprejmeš pekel,
se znajdeš v nebesih.
Skrivnost življenja.
~~~

***
zapisala: VILINČEK

Širno vesolje je
v tebi, ko jo čutiš.
Doživljaš tako.

Svetlice v očeh
podarjene življenju.
Glas harmonije.

***

Ko ga prebudiš
se ti odpre prihodnost.
V njem je lepši svet.

***

zapisala: nagajivka
~~~
Težko je biti
otrok v svetu odraslih …
Pa vendar se da!!!

******************

Nastalo naknadno ob komentarjih tega bloga:

Zapisala: NAGAJIVKA

***

Mila Kačič (1912 - 2000):

Svet ne premore
toliko kamna
da bi vanj vklesal
vse hrepenenje
človeštva.
In le dvoje rok imaš
in eno samo srce.

(by Mila Kačič – iz zbirke pesmi »Skozi pomladni dež bom šla«)

~~~

(zapisala: nagajivka)

Zato bom v roke
si vzela pisálo,
vklesala med črke
vse kar me bo gnalo.
Naj bo hrepenenje …
duhovnost …
al’ strast …
ljubezen in želja
kot božja sta mast.
Srce je le eno …
hvaležno mi bije …
ko pesem vzneseno
iz sebe izlije.
Če da mi čutíti …
svetlobo spoznati …
zmogla bi z njo
še kamen razklati.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=aWk6F-HMI9M&feature=related

 

 

Gori doli (prosta pozezija - rime, haiku - v prepletu)

Nedelja, November 15th, 2009

Gori doli
(prosta poezija - rime  - haiku)

dobra volja je najbolja: v prepletu s  pesniki ;) 

14112009.jpg

lastna fotografija 

avtor: VILINČEK

Gori doli … spet sem tukaj,
ker pač tisto v meni pravi:
Ne upiraj se naravi
in še večkrat v svet pokukaj,
ki te boža … osrečuje.

Za trenutek obmiruješ,
da ga čutiš čisto blizu;
a spet valčki so v nizu,
ko predaš se in potuješ
med življenje, ki zbližuje.

ker takrat ne vidiš meje;
ne pregrade … ne ovire …
Vsak dotik v dišavah mire,
še topleje te ogreje
in prav nič ti v njem ni tuje …

************************

avtor: BIN

Kuka v svet kot miš iz moke,
svetle očke si pomane,
stresa šale neugnane
kupil smeh bom na obroke…
Nje bogastvo je veliko.

Čas na cvetu se ustavi,
bel metulj razpira krila,
srka med resnic – slepila,
vse pohrusta, vse prebavi,
riše sonce v svojo sliko.

Spet se dvigne čez ograde,
poletí z vetrovi srečen,
svet njegov je lep, je večen,
v vsakem dnevu ima mlade…
Vsak nov stih novo obliko.

************************************

(zapisala nagajivka)

“Vse kar sem želel,
so bile dobre vile”.
Je reklo seno.

*

(zapisala: vilinček)

Vile na senu!
Podeželje in njena
romantična stran. 

******************
(zapisala nagajivka)

Beket iz sena:
“Hejj, nikar me ne zbadaj!
Polomim ti klin!!!”

*
(zapisala: vilinček)

Pesem kuštravih
sanj in njene dišave.
Klinček in cimet.

*******************
(zapisala: nagajivka)

Iznad sena - v sen:
“(za)rogoviliva skupaj??”
Vse za sončen dan!!

*
(zapisal: vilinček)

Sem *(((Rog  * ovila)))*
Ne! Ni seneneni nahod …
Sendvič poljubov 

 

*******************

(zapisala: Lea)

Ples vilinčkov.
Rogoviljenje v noči.
Smejoče sonce.

*
(zapisala: vilinček)

Zlata ura do
zgodnjih jutranjih ur.
Zlateče misli.

***********************

zapisala: nagajivka

Vseskozi živa
se pretaka po venah.
Reka spominov.
~~~
Vselej drugačna
pa vendar vedno ena
pod istim mostom.
~~~
Črnina noči
napolni medprepadje.
Most nevidna vez.
~~~
Prenapolnjen jez
utiráje novo pot
osameli slap.
~~~
Samorasli bor
prijateljuje z duhom
samorastnikov.
~~~
Kapljica rose
posrka žarek sonca:
hvala za zajtrk!

~~~
Ob reki klopca
gosti svilna metulja
v zavetju krošnje.
~~~
Rečna bregova
pod rožnatim oblakom.
Barve oživé.

****************

(zapisala: vilinček)

Dokler živimo
reka ostaja živa.
Teče z nami.

***
(nastalo na strani Matevž)

Ne glede na čas,
ne glede na obdobje …
Se ti prilega.

V plašču ljubezni …
si bo našel vsak letni
čas svojo srečo.

**********

(zapisala: LEA)

Oči so zazrte, v ure ko sem verjela.
Na licih sled umazanije.
Solze izpirajo laži.
~~~
Obležala sem
v nepremičnosti.
Trepetala v mrazu
tvoje okorne dlani.
~~~
Zakleni realnost…
Predajva se iluziji …
Verjmiva v najino ljubezen.

********************
(zapisal: VILINČEK)

V nenehnem prepletu
realnost in domišljija.
V življenju in tudi v ljubezni.
**
Trenutek, ki se bo
zapisal v tvoje oči.
Več videnj. Kako ga začutiš?
**
Ene oči več videnj.
Več oči … je še več videnj.
Kaj je realnsot? kaj domišljija?

***************

(zapisala:Lea)

Brezbrižni pogled

Eleganca,
sončnik kot rekvizit …
Odmaknjenost,
brezbrižen pogled …
Nemo zre
prek gladine.
Na drugem bregu,
v gozdu,
se izgubi.

**

V iskanju sebe

Življenje?
Je eno? Morda sta dve? Nešteto?

Življenje v prepletu s smrtjo,
dvigata se v nebo.
Vabita te človek:
“Povpni se tja v višave!”
Iskal boš tam zgoraj,
izgubljeno vero.
Morda najdeš sebe.

*****************

(zapisal: vilinček)

Pogled ki verjame.

Kuštva glava
svoboden pod soncem …
Predan življenju,
pogled ki še verjame …
Oči govorijo
in vidijo več …
a nikoli bregov.
Pravljični gozd,
povezanost z naravo.

*****************

(zapisala: Lea)

Sonce v otroških
očeh. Igriv je njegov pogled.
Sreča je prišla.

*****************

Nastalo na strani Matevž:.

Ljubezen je kot
sonce, ki razsvetljuje
življenje neba.

Ona kot sonce
naših nebes.In mi kot
sonca njenih nebes.

V nas je nebo in sonce.
Ljubezen je vez.
Drug drugemu žar.

***************

Natalo na strani Aleks:

Žameten dotik,
mehkih in toplih dlani.
Božaš ljubezen.

**************

zapisala: LEA
Meditacija

Meditacija,
mirna in čuteča.

Zlita
z besom slapov.
Zlita
z hrumenjem voda.
Zlita
z vsem stvarstvom.

V sožitju z naravo.

***

zapisal: VILINČEK

 Meditacija,
harmonija vseh čutov.
Izviri ljubezni.

Duša delfina
Igrivo žuborenje
voda pod soncem.

 ***