Tudi pesem je ljubezen
(prosta poezija - rime)

Amy Winehouse - Will You Still Love Me Tomorrow?

http://www.youtube.com/watch?v=Y_r-b8vbK48& 

(Ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

(slika: avtor neznan oz. noče biti javen)

Tudi pesem je ljubezen.
Tudi pesem je nje dar.
Vem,
ker kapljice sem brala,
vtisnila jim sonca žar.

Iz globine v noč so vrele,
v dan so risale nasmeh.
Tisto kar ti čas poklanja,
našel v svojih boš očeh.

Tudi pesem je ljubezen.
Tudi pesem je nje gral.
Vem,
ker vsak nebeški biser
polni čudežni bokal.

V njem so želje svetlih misli,
sreča tvojega neba.
Tvoja večnost in brezmejnost,
ko dotikaš se srca.

Tudi pesem je ljubezen.
Tudi pesem je nje glas.
Vem,
ker vsak njen šum in sapa
kot poljub je na obraz.

V prebujenih nežnih čutih,
dviga se opojev čad.
V harmoniji čistih zvenov,
našel svojo boš pomlad.

********************

Zanimive in posebno lepe misli, utrinki in poezija mojih prijateljev,
ki so nastale naknadno med komentarji tega bloga:

 Bluerose pravi:
Marec 26th, 2009 at 6:43 dopoldne e

Naj te pesem ljubezni spremlja povsod in vedno….
In naj jutro, ki se prebuja,
rodi čudovit sončen dan,
če ne na nebu, pa v naših srcih in naših dušah …

bin pravi:
Marec 26th, 2009 at 2:27 popoldne e

Kdo je kdo v tem večnem plesu,
Kdo je kovač, kdo kos železa,
kdo se odziva, kdo ga dreza,
kdo je grča v gladkem lesu?

Ni ljubezni brez pesnitve,
čeprav je pesem brez besede,
ne zraste stih iz sovraštva bede,
pesem ne trpi žalitve. Obe sta eno, … ali nič !
Ljubezen pesmi - seme zrelo,
pesem je njeno - razodelo,
poet v srcu - čuden ptič.

vlatka pravi:
Marec 26th, 2009 at 9:36 popoldne

Moj svet
je čist
in je sladak
Vsak dan mi
sonce sije
ne pokrije
ga oblak
Naj tudi vam
ga srce nosi
zanj ljubezni
čiste
prosi
Vas osvetli
in vam
obraz
obžari
v lepoti
srečiVlatka K., 26. 03. 09, 00.02

VILINČEK pravi:
Marec 26th, 2009 at 11:45 popoldne

Kdaj življenje preobrača,
se v čisto drugi smeri.
Ni železa za kovača …
pa čeprav le v dobri veri,
se kovati on nameri,
ker se dobro z dobrim vrača.

A kdaj vrata se zaprejo.
Kdo ves strt stoji za njimi.
Lepe sanje se podrejo.
Kot ostal bi v hladu zimi …
ali pa zajet v plimi,
kjer valovi ga načnejo.

Treba mu je dati roko,
čista misel naj ga brani.
in ponese v mirnem toku …
ga odžeja in nahrani,
da rešitev tam na dlani,
bi se našla mu ob boku.

Sonce v jutro naj posije,
mu izbriše vsa trpljenja;
solza žalost vso izlije,
k novim upom naj se vzpenja.
Da mu luč bo dar življenja,
ki se k sreči znova vije.

~ nagajivka ~ pravi:
Marec 27th, 2009 at 11:48 popoldne e

LJUBEZEN JE …*
Ljubezen je …
ko nam nasmeh
rano jutro podari,
da bi lahkó …
o, da … da bi
morda še jaz
in ti in vsi …
v dežjú in soncu
in meglí,
ga še komu pokloníli,
mu pričarali okras.
Z njim zasije
vsak obraz,
odpiráje vse poti.

Mar blizu mi je?

(sonet)

How Deep Is Your Love - The Bird And The Bee

http://www.youtube.com/watch?v=opJtIYBgLDg

(Ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

(slika: avtor neznan oz. noče biti javen)

Nebesna modrina mi riše nasmeh,
ko jutro oblači se v svilo želja.
A veder obraz
me popelje do tja,
da znova se iščem na sončnih poteh.

Z navdihom lepote in z zarjo v očeh,
mi jadrajo misli čez širna morja.
Svetlica se vsaka
v nov dan prepozna…
So sanje? Vizije? Na rožnatih tleh?

V dehtivih vonjavah zaplava njih stih.
Le slutim na sebi
ta čudežen sev.
Četudi me boža le blagi prepih,

v nemirnih globinah srca je odmev:
Mar blizu mi je?
Ker zastaja mi dih. 
Naj z njim me ponese ubrani napev.

Le kam te odnaša nomadsko srce?

(prosta poezija)

Samostojna pesem,  
ki je nastala kot utrip oz. ob branju čudovite poezije na strani Neikka-Neikko:
https://www.blogger.com/comment.g?blogID=35748310&postID=8517136074511070275

Iz nje sem si izposodila le prispodobo nomad,
ki je v meni zbudila svoboden pesniški duh
 in čudovito indijansko glasbo iz ekvadorja. 
Drugače pa mojo pesem nosi v čisto drugo smer, ki se iščejo v svojih svetovih. 

tatanka-manantial
http://www.youtube.com/watch?v=Une_itj_jns&feature=related 

(Ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

(slika: avtor neznan oz. noče biti javen)

Stopinje do sreče
svetlobe so žar,
a kelih ljubezni
je čudežni gral …
Ker sonce ti v prsih
ne daje vprašanj:
Le kam te odnaša nomadsko srce?

**********************************

Včasih šepetam …
(haiku)

Včasih šepetam,
v sebi tiho šepetam …
da ne pozabim.

(slika: avtor neznan oz. noče biti javen) 

Včerajšnja noč
in zlato mesečine …
Le kaj prinaša?

**
Skozi sanje in
pesem prebujaš pomlad:
Naj vzklije tvoj cvet.

Včasih grem vstran …

(prosta poezija) 

Bryan Ferry -  Slave to Love

http://www.youtube.com/watch?v=NfzF73Zp3M0&feature=relate

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

Slike iz peska Stanke Golob 

Včasih grem vstran …
za korak se odmaknem,
ko zbegana tavam z nemirom na prsih.
A kmalu se vrnem,
ker nekaj me kliče …
kot sila magnetna
bi vlekla me nase.

Iz svetlih jezer,
ki v očeh se bleščijo,
spet najdem vrelišča ljubezni brezmejne.
Razum me poišče,
a znova odide …
ko k sebi me vežeš
s sončevo prejo.

Moj svet se vrti.
Le zakaj mi nagajaš?
Le kam me podijo zdaj misli igrive?
In že se obrnem.
Se nate hudujem?
Le smeh te žgečka,
in ti poje levite.

Ne dolgo za tem,
tvoja dlan se ponuja.
Naj sežem po njej, ko zatavam na poti?
Tam tople so prsi
in varno zavetje …
nalahno in mehko
privijaš me k sebi.

In že se topim,
v božajočih dotikih
ter v plavnih poljubih čudesnih metuljev.
Četudi uprem se,
ne zmorem zbežati …
šibijo kolena
se v sapici nežni.  

Ne branim se več …
popustijo zavore,
pod vrelci ljubezni nebeških občutkov.
V čarobni omami
predajam se čutom,
v dehteči belini
opojev pomladi.

***

A ti?
(prosta poezija - rime)

Babyface & Des’ree - Fire
http://www.youtube.com/watch?v=nzSubVOrn48

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala poezija)

slika iz peska Stanke Golob

Ne segaj v moje misli,
ko rabim svoj razum!
Ko jemljejo me steze in skozi čas hitim.

Ker beli dan nalaga
mi bolj odločen hod…
In moram skozi njega,
čeprav si ne želim.

A ti mi svet zamajaš
in jaz se v njem zgubim.
Kako naj trdno stopam, ko dvigaš moj korak?

Nalahno me objameš,
kot veterc bil bi blag…
Ne puščam več za sabo
odtisov, ne stopinj.

***

Ne pihaj mi na dušo,
ko nisem čisto jaz!
Ko iščem se v nižinah in tam na tleh ležim.

Če moja je svoboda
ujeta v privid…
Vsaj malo moram višje,
da znova poletim.

A ti me vso zavzemaš,
da več se ne krotim.
Kako v nemirna krila ujamem naj svoj zrak?

Nevešče plahutajo,
ker nisem brez napak…
Kot s prvimi perutmi
se vzletati učim.

***

Ne stopaj v moje vode,
ko butam tja v čeri!
Ko silni tok me nosi in divje valovim.

Če tesni so prehodi
si iščem prosto pot,
med stenami ujeta,
predolgo ne vzdržim.

A ti še bolj me dražiš,
da brizgam in bučim.
Kako naj uravnavam si v žilah krvni tlak?

Z viharji me pobožaš,
in nosiš me čez prag,
da tam v navalu sreče,
ga več ne umirim.

Priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje
poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu. 

V polnosti sreče
(prosta poezija - rime)

glasbena podlaga: Enya - Watermark
http://www.youtube.com/watch?v=UL6tQJuWV3M

(Ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

slike iz peska Stanke Golob

Skozi pesem in glasbo razpira se cvet.
Četudi kdaj sama, poišče se v njej.
Tam najde lepote … svoj pravljični svet,
da v žarkih zapiše ljubezen v dej.

Če dnevi kdaj težki jo stikajo k tlom,
s solzami razumom si čisti poti.
Počasi odvija tesnobe kokon,
v teminah dotika si zvezdic noči.

Kdaj žalost jo vzame med svoje doline…
Ne zmore ubranit se čustev poet.
Skoz kaplje svetlobe prebuja spomine,
na nebu zariše se mavrična sled.

In kadar se znajde v polnosti sreče,
odpira se skrinja zakladov srca.
 V jasnino razveja se sonce zlateče,
ker pesem svobodna ne išče meja.

***

Priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje
poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu. 

MOSTOVI LJUBEZNI

MODROST!
Torek, Februar 20th, 2007

slika iz peska Stanke Golob

(sonet)

Reko tvoje biti povezuje most.
Vez med realnostjo in domišljijo.
Neslišne sanje se v njej budijo,
ki povijajo življenje v skrivnost.

Ko prehodil si svoj najtemnejši gozd,
strah razblinjaš v svetlo melodijo.
In na gladini misli se bistrijo,
ko v notranjost, ujele so modrost.

A mora biti tvoja - samo tvoja!
Le tista, ki iz tebe je izrasla,
je kelih iz čarobnega napoja.

Izplaval boš, ko voda bo narasla,
odvil se iz pretesnega povoja,
boš luč teme, ljubezen neugasla!

***

slika iz peska Stanke Golob 

Tako kot ljubi sonce
(prosta poezija)

glasba: Macchu Picchu Peru - El Condor Pasa

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)

slika iz peska Stanke Golob

Na krilih sončne glasbe,
prinesla bom pomladi.
Z zrakom vezla sanje,
da vstala bi s pepela.

Odprla bom okove,
ki k tlom me zdaj tiščijo.
S toplino in mehkobo,
ker nočem bolečine…

Nikomur in nikoli!
Naj vsa se ta razblini,
ko jutro bo dišalo,
v vonjavah lepih misli.

Da tam s kotičkov ustnic,
nasmeh se v dan nariše.
Le z njim se v mali duši,
odpirajo cvetovi.

Le z njim oči žarijo,
v sreči in ljubezni.
Ko varnem si naročju,
vzbrstijo listki gajev.

Nihče te tam ne sodi,
ljubezen nima meje.
Drug drugemu predani
sta duši v svojem raju.

Morda nekoč me vzame,
z zaupanjem poboža.
Tako kot ljubi sonce,
ki išče se v svobodi.

***

slika iz peska Stanke Golob

V srčni skrinjici je ključ
(poezija v rimah)

glasba: Moon River__ Ernesto Cortazar

http://www.youtube.com/watch?v=9r3074y3EAg&feature=related

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)

slike iz peska Stanke Golob 

Še pletla s prostih bom vsebin,
iskala v sebi tisti dar.
In znova vezla bom iz rim:
Nikdar naj ne ugasne žar.

Kdaj z vami v sanje se stopim …
kdaj pel bo samorastni stih,
v svobodno pod nebo vzletim letim
in spet v objem  zavežem dih.

Še slišim tih šelest stopinj,
po skrivnih stezah in poteh.
Z glasbo nežno jih lovim,
z nebeško mavrico v očeh.

In znova plavam tja do zvezd,
pod mesečino nosim luč …
Večernega neba prestel,
v srčni skrinjici je ključ.

Objamem vso nebo … ves svet,
objamem srečo, ki še spi.
Po licih drobna rosna sled:
Naj  jutro v soncu se zbudi.

slika iz peska Stanke Golob 

Priložene slike in fotografije so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje
poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.

Likovna dela Stanke Golob izžarevajo nemiren, ustvarjalen duh, ki vedno znova išče nove izrazne možnosti in odkriva nove motive v svojem likovnem delu. V svojem opusu je izoblikovala kar nekaj tematskih in izraznih ciklov, ki pa jih praviloma ne zaključi, ampak na njih dela vzporedno. To so predvsem krajine za katere najde motive ob Bači in Soči, pa cikel povsem abstraktnih kompozicij in cikel kompozicij, ki slonijo na vizualnih prevarah. Nekaj posebnega pa je cikel umetniških objektov, pri katerih se poigrava z zrcali, ki ustvarjajo navidezne prostore in vizualne učinke. Sedaj raziskuje možnosti, ki jih nudi steklo, ki omogoča kompozicije v več slojih in vključuje tudi svetlobo in sence.
Pri krajinskih motivih zasleduje dva cilja, upodablja značilnosti domače pokrajine, ali pa krajinski motiv le izraža lirska razpoloženja. Spet v drugih primerih realno krajino spremeni v nadrealni prizor tako, da vključi abstraktni element. S tem pri gledalcu vzbudi slutnje in asociacije, da slika kaže nekaj več kot je videti na prvi pogled. Pri povsem abstraktnih motivih pa je pomembna predvsem uravnoteženost kompozicije in harmonija barv in tonov.

Pri Stankinih slikah pa je tudi abstrakcija povezana z naravo, kadar osnovni motiv najde v vzorcih na prodnikih. Čeprav najdeni motiv likovno predela in ga kompozicijsko umesti v slikovni prostor, ostane z naravo povezan tudi tako, da je na sliki iz enakega materiala kot v naravi – iz kamnine.

slika iz peska Stanke Golob

Slike in objekti, pri katerih uporablja steklo, ogledala in svetlobo se le na videz oddaljujejo od drugih tem in motivov. Navsezadnje je glavna sestavina stekla kremenčev pesek; prodniki in pesek pa se oblikujejo v prozorni vodi, za katero so značilni tudi lom svetlobe in zrcalne podobe na njeni površini. Vsi ti elementi so v teh umetniških objektih uporabljeni na nov način, tako da ustvarjajo zanimive vizualne in likovne učinke. Gledalca presenetijo s kubistično razčlenjenim prostorom in simultano pomnoženimi pogledi na motiv.
Slikarsko ustvarjanje Stanke Golob je že toliko poznano, da se zdi kar odveč omeniti njeno specifično slikarsko tehniko slikanja s peskom. Tehniko, ki jo je sama razvijala, obvlada skoraj do virtuoznosti. V slovenskih rekah in potokih je uspela najti pesek v bogati paleti barvnih odtenkov, ki ji omogočajo pretanjeno barvno in tonsko niansiranje, s katerim dosega lirska razpoloženja krajin, kot tudi duhovno izraznost abstraktnih vsebin.

Poljub za Valentina!

glasbena podlaga:The Song of the Sun - Mike Oldfield

http://www.youtube.com/watch?v=Yt1tTWFDch0 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

(podarjena fotografija - avtor noče biti javen)

Morda pa s poljubom
izvezem ta stih,
da z jutrom dotakne
se ustnic mehko.

Le tam naj počaka,
se vanje stopi,
še preden se s soncem
zbudi Valentin.

Da znova dišalo
za jutri … v nekoč …
bi cvetje ljubezni,
čez širno nebo.

***

(haiku)

Najlepše pesmi
še niso napisane.
Tukaj sem in bom.

Otroške duše
cvet se odeva v belo.
Le prebudi ga.

Nihče ne bi smel biti sam!
(prosta poezija - rime)

glasbena podlaga: Maksim Mrvica - Somewhere in Time

http://www.youtube.com/watch?v=YkKue_MEnkk

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem) 

slike iz peska Stanke Golob 

Nihče ne bi smel biti sam,
odslužen v času - ves bolan;
loviti zrak,
poslednji dah,
v čakanju konca
piti strah.

Pa vendar tam …
kdaj glas ječi,
na tleh osamljen obleži;
utrip počasen,
bleda kri…
Nihče ne zmeni več se zanj.

Nihče ne bi smel biti sam,
zatavati na drugo stran;
v puščave gluhe
brez besed,
zazrt v temo,
v prazen svet.

Pa vendar tam …
se kdo lovi,
V blodnjaku duša se gubi;
izhod iz mraka,
išče si…
Ne vidi več svetlobe dan.

Nihče ne bi smel biti sam,
iskati v srečo si zaman;
z zaupanjem
prepoln darov,
potisnjen
v brezizhoden rov.

Pa vendar tam …
kdaj kdo ihti,
osamljen v množici ljudi;
zaznamovan
pod sodbami…
Pogledi hladni zrejo vanj.

***

Nihče ne bi smel biti sam,
dokler si v sebi zdrav … močan;
ljubezen daje,
boža te,
s toplino sega ti v srce.

Pa vendar nam …
se kdaj zazdi,
trenutek nam zapre oči;
ne vidimo
kako blešči
se svetli sonček zanjo … zanj.

****************************************

Priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje
poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu. 

Tako blizu si mi

(prosta poezija)

glasba: Goran Bregovič - instrumental

http://www.youtube.com/watch?v=E4pWNQac51k&feature=related 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem) 

slike iz peska Stanke Golob 

Tako blizu si mi,
ko me smeh tvoj zadene
in svojimi žarki se v meni izgubljaš;
ko z jasnih oči
se v sinjino razlivaš
ter barvaš širjave
z azurno vedrino… 

 Ne znam vseh občutkov 
preliti  v pesem;
teh čustev kipečih,
ki mi v jutra dišijo… 

A, ko sreča me vzame
in me k sebi privija,
ker vse bolj se širiš po mojem telesu;
ko čutim drhtljaje,
pomladne dišave,
kjer vsa se narava,
s teboj mi poklanja…

Ne znam vseh občutkov
preliti v pesem;
teh čustev kipečih,
ki mi v dneve žarijo…  

Ker preveč je vsega,
da bi zmogla ujeti,
ta čudež življenja le v nekaj besedah;
ta spev harmonije,
ki raste iz duše,
ko name polagaš
ljubezen brez konca.

Ne znam vseh občutkov
preliti v pesem;
teh čustev kipečih,
ki v nočeh se zlatijo…

Le delček od vsega,
da objame te polnost,
darov ki me dvigajo vse tja do raja;
vsaj košček dam sebe,
da slišal bi glasbo,
ki v meni utripa
in poje le zate.

******************

Priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

Slikarkino navezanost na domače okolje
poudarjaspecifična tehnika
»slikanja« z raznobarvnim peskom
iz slovenskih rek in potokov,
ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.

(več o njej pa v spremnem besedilu že iz prejšnjih pisanj)

Njeno razstavo si je bilo moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.