Nate čakam vse življenje.
(prosta poezija - rime)
v prepletu vilinček - daljnovzhoden
glasbena podlaga: Reamonn - Only when you sleep
http://www.youtube.com/watch?v=ykjPmEH-SsE&feature=related
(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija.)
(lastna fotografija)
***
avtor: vilinček
Naj ti zvezde šepetajo,
ki jih skrivam pod blazino,
ko ljubkujem lepe sanje,
da z resničnostjo se zlile bi kot čustva in občutki …
porojeni iz ljubezni.
Lahni, topli, mehki, nežni …
nepozabni kot trenutki,
kadar vzhičena prevzeta jadrava čez sinje planje,
nad jezeri čistih misli
in se božava z milino.
Od izvira pa do časa …
vse od veka pa do veka,
kjer se pravljica začenja.
Mar sva vedela že takrat ter od nekdaj se poznala?
Nate čakam vse življenje …
Ne ugasne zvezd iskrenje,
ker za srečo sem jih brala,
da pod tvoje vzglavje dela bi njih žar, ki ne pojenja …
saj razžarja se za naju,
ko se duša v dušo steka.
***
Kot ozvezdena rečica,
čez nebesni svod preliva
se svetloba pradavnine,
iz studencev večnih vznikla … z njo semena zasadila
sva v črnilo oceana.
Prvobitna - čista prana,
prvi vdih - življenjska sila …
da bi mogla v njem kaliti in pognati v korenine,
s svojim bistvom greje, hrani,
daje zrak in jih zaliva.
Le prepletiva jih skupaj,
ko darujeva se nadi,
da razvejejo se v širi …
s stebelca v mogočno deblo, ki viharjev se ubrani …
Naj usliši naju prošnjo.
Rastiva v bogato krošnjo,
ki kot popek v tvoji dlani,
ko brstim le zate ljubi, v vsej celoti svoji zbiri …
se razvila bo v cvetove
in dišala po pomladi.
***
Pajčevinaste
niti časa spletiva
v rešilno vrv.
***
avtor: daljnovzhoden
Sprehajam se
po polju sredi noči.
Ni temna,
ni črna,
le zvezd ni.
Tiha noč.
Ne da mi spati.
Preganja me
po polju.
Nisem se vdal,
grem naprej.
Kam?
Naprej po polju
sredi noči.
***
Strmim v izhod.
Pajčevina prekriva
zabite duri.
***
Nevidno božam
zrak hrepenečih misli
sredi neurja.
Taljenje sredi
beline, stik, ki ga ni,
pesem tišine.
Slika v sliki.
Izgubljeni strah preti
željam v želji.
***
avtor: bin
Naj te kapljice svetlijo,
ki polzijo po obrazu,
ko te dvigam vedno znova,
tja kjer zame si žarela v barve mavrice objeta…
bel metulj na rdečem cvetu.
Svoj kamen bom zaupal dletu,
naj kleše čustva vanj ujeta,
da zasijeva v ljubezni brez bojazni, kot bogova,
v soju zvezd, v objemu groma
na žgočem soncu, v zimskem mrazu.
Čas bo svoj korak ustavil
in priklonil se spoštljivo,
pred podobo večne sreče.
Za trenutek bova stala na oltarju kot daritev,
ki jo ogenj použije.
Dvoje src en ritem bije,
v eno samo izpolnitev,
nedosežene globine, med vulkane plameneče,
med valove oceanov…
v eno dušo naju zlije.
***
Blestiva sled se vame zlivaš,
trosiš bisere v globino,
zvezdni soj v črni prsti…
drobno seme bo vzkalilo, se pognalo proti soncu
z vročo željo neustavljivo.
Razprl se bo list igrivo
dajal svoj začetek koncu,
srkal sok iz korenine, vse do vej posutih z brsti
neizpetega življenja,
v novo srečo - biserino.
Vse temnjave bom odstrl
in odprl vse pregrade,
pil sokove iz studencev,
ki na svoji temni poti vase spirajo rudnine…
Plodna prst cvetlici sreče.
Oh kako… kako me vleče
tja, s teboj, v objem topline,
med metulje, drobne ptice, v družbo čarnih cvetnih vencev,
tja v omamni vonj pomladi…
Izpij moj sok, izpolni nade.
***
avtor: menišček
Nisem se zmotila,
da se pomlad je tukaj nastanila
z ljubeznijo, vedrino srca napojila.
***
avtor: lea
Bobni tišina.
Nikjer ni žive duše.
Luč lune riše
v globine črne teme.
Spokojno spanje brez sanj.
***
Razpotegnjene
stvaritve poznega dne.
Sonce v zatonu.
Žareča luč slovesa.
Prehod svetlobe v temo.
***
Šum mlade burje.
Igriva glasba valov.
Srebrnost noči
razlita preko morja.
Prvinski dotik lune.
***
avtor: vilinček
Za Ajro in njeno ozdravitev:
http://poesias-neikka-neikko.blogspot.com/2010/02/ljubezen-za-ajro.html
Lek je v skrinjici,
ki jo bo odprla le
tvoja mavrica.
Solzne svetlice
v soncu lepih misli.
Božaj ljubezen.
***
