Prihajam iz pravljice
(prosta poeizja) 

I surrender To you Love - Ernesto Cortazar

 http://www.youtube.com/watch?v=BnzysqMgEDc&feature=related 

slika internet: STANKA GOLOB (slike iz peska)

Prihajam iz pravljice,
ki se je bleščala pod soncem.
Le kdo bi vedel zakaj?
A pristala sem v svetu,
ki sem ga iskala vso življenje.

***
Mar sem ga res?

Tisoč naključij,
skozi čas te zapelje,
ker zavest ne ujame
vase moči
in globine stopinj,
ki si jih vtisnil v danem trenutku.

Kam, le kam grem?
Nezavedni koraki,
ki lahko nosijo v svojem naročju
vso tvojo prihodnost.
In vsakič znova lahko oživijo,
morda drugačni,
še lepši
kot takrat…
Ker v njih ostaja
le lepota,
ker si jih take zapisal vase.

***
Moj beli cvet!

Prehitro živimo,
da bi lahko dihali
s polnimi pljuči vso sedanjost,
da bi lahko začutili
vsak trenutek posebej.

Življenje je kot reka,
ki te nosi iz kraja v kraj.

Moja reka?
Moj pogum?

Kako pogum?
Plašljivo sem dete,
ki se še vedno skriva v
kotičkih svojih brezčasnih sanj,
kadar me je strah
teme in praznine.
Kadar me je strah
sivine…
Kadar se bojim,
da bi te izgubila.

Čeprav ljubim
z vsem svojim bitjem …
ljubim.
Čeprav verjamem
vase
vate
v nas…
Čeprav verjamem v življenje,
in v sonce, ki ga rojeva.

***

Vračam se k soncu,
k tistemu soncu,
ki je sijal v meni
v najlepših barvah,
ko uzreš čisto
nove svetove…

Tako lep je.
Odpiram dlani in letim:
Ker znam leteti.

Četudi mi uk
je le lasten izvir:
Lahna so krila…
vsa mehka in topla.
Mar so z napako?

Aritmija?
Izgovor za samouke.

A sonce je v meni
to me napaja…
Moje svetle oči,
ki z zaupanjem zrejo v templje večnosti.

***

Le kje naj pristanem?
Le kje mi povej?
Ne znam še pristajat,
moj svet je brez mej.
Ostanem v zraku?
Ne! Nočem teme!
Da tla se ne vdrejo
in vzame mi vse.

Morda pa čez sanje,
ker tam znam leteti…

Tam pravljica moja le v sreči pristaja.
Ker vsak njen začetek
je zgodba brez konca…

Čez temne gozdove,
urokov se branim …
je v duši svetloba
neskončnih obzorij.

In Eros z bogovi
Kam ta me zapelje?
Želim si ljubezni,
ker v meni utripa.

***

Le kam sem zašla?
Že v obroču sem časa…
Ker z upanjem vero
je lažje živeti.
Spet ritem!
Spet ritem!
Se vržem iz njega…

***

Med svoje korenine pojdem,
kjer je moj rod:
Da ne ugasnem.
Da ne pozabim.
Da se zavedam.

***

Moder metulj je poletel do neba
in se razlil v modrino.
Tam, kjer so zvezde,
tam, kjer si ti ljubezen.
Kjer je noč in je dan…
Še vedno sem v zraku,
ne vidim na tla…
Le kozmus me vodi
in notranji glas.

In moja mavrica?
Življenje je pisan svet?
Solze in smeh …
sonce in dež.
Nad oblake letim, moja pesem
nima začetka in nima konca…

***

Še vedno ne znam leteti?
Zlivam se v mavrico.
Postajam mavrica…

Mar sem to jaz?
Solze in smeh,
dež in sonce.
Solze, solze…

Kje je smeh?
Tukaj je.
Sem res mavrica?

***

Stojim na postaji …
s cvetjem na dlani.
Za devetimi gorami te najdem.
Želim si ljubezni,
želim si ljubezni…
Tam si … tam.

Ne! Ne priznam.
Smuči si nadenem in pancerje tudi…
Nagajaš? Nagajam?
Zakaj?
Ko pa vendar želiva.

S pogledom iz vrha,
spoznam da si v meni,
kot pesem,
ki v večnost se zliva za naju.

Kako naj se vrnem
ko plaz me zasul je?
Bojim se strmine,
globokih prepadov…

Že pležem,
že skačem
kot v letih otroštva.

***

Le ritem zamenjam,
že pesem je v zraku…

Ker dušice svoje ne dam še izpiti?
Ne dam se!
Ne dam se!
Zakaj mi nagajaš?
Te nežno pobožam,
ko v reko se zlivam,
da vode dovolj bo
za jutri in včeraj.
Ker v meni utripaš,
te čutim ob sebi.

Si res ti ob meni?

Na belem oblaku si najdem zavetje,
če mi težko bo…
če trudna obstanem.
Da sivi bili bi?
Mi vera to brani.
Jih v rožnate rišem…
vse madeže brišem.

A kdo je zdaj to, ki mi s sončkom posije?
Na kopno me vleče,
ko pljujem po toku.
Morda pa res malo je koža nabrekla?
Od vlage še plesen morda me napade?
Pa pojdem plesati …
ne bom se branila,
V sonete gazele iskrivo me vleče…

Igriva so polja…
V objemu sem sreče?
Skozi rimo me nesejo sončni napoji.

Nov svet … melodije…
Če znam že leteti?
Le kdo bi to vedel?
Že pojem po svoje.

***

Prihajam iz pravljice,
ki se je bleščala pod mesečino
V modrino me odevajo tvoji napoji.
Moj mesec … moj srkivnostni mesec.
Mar sem res modra luna?
Kaj, če bom prazna?
Kaj, če bom sama?
Ljubezen me greje,
močnejša so čustva.

Le kje si?
Le kje si?
Te iščem nemirna…
Povsod si povsod?
Ti moja neskončnost.
Si zvezda,
si sonce,
kdaj veter z oblaki.
Si mavrica,
luna,
spet reka življenja.
Povsod si povsod…

A kje naj te išče
moj svet domišljije?
Ko pa vedno si z mano,
tam daleč in blizu,
ti pravljica moja
ti pesem brezmejna.

Koža s kožo (rubaijat)

glasbena podlga: Sarah Connor - Skin on skin

http://www.youtube.com/watch?v=I-0-Tspb0ws&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

podarjena slika - avtor ne želi objave

V svetlih srcih večni so zapisi …
nepozabni pregloboki vtisi,
da bi se razblinile dišave,
te lepote … čisti nje obrisi.

Razprostirajo se čez planjave …
vonj ljubezni dviga se v višave,
ko svežina njih te vase vzame,
dveh cvetov … priliv rdeče plave.

Da še enkrat me sijaj ujame …
posadila sva v lazur ciklame,
v zarji plameneči so poljubi,
koža s kožo … topli dih omame.

Tam sva, kjer nebo se s soncem ljubi.
Sva! Pa vendar nekaj mi obljubi …
v svetlih srcih večni so zapisi:
Ta svoj žar nikoli ne izgubi.

********************

Bleščice v očeh
(haiku)

Mehke puhaste
koseme ti nasujem.
Beli poljubi. 

 Na tvoji koži
bi vse sanje topila.
Bleščice v očeh.

V meni prelivaš se kot ocean (rubaijat)

glasbena podlaga: Paulina Rubio & Ronan Keating “When You Say Nothing At all”

http://www.youtube.com/watch?v=qlzYo4E-ZpU&feature=related

(ne gre za priredbo, besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

slika: internet

Znova ves moder in jasen je dan.
V soncu prihajaš, zavijaš me vanj.
Imperij, ki širiš ga … sega čez rim.
Vse bolj se polni moj srčni pristan.

Lahnih korakov ti tiho sledim.
Pijem ljubezen iz tvojih stopinj.
Čutim kar daješ mi… Bosih sem nog,
da ne oskrunim ti rosnih milin.

Zapiram oči. Spet božaš moj lok.
Združena v eno … del tvojih sem rok.
Rastem in dvigam se … v dlani je dlan.
Moja si sreča, moj smeh in moj jok.

***
Pride trenutek. Privrejo na plan.
Nočem jokati. Se stavim jim v bran.
A ko prevzameš me … vse do globin…
v meni prelivaš se kot ocean.

 Ker dobro ve… (rubaijat)

glasbena podlaga: Vaya Con Dios - Don’t break my heart

http://www.youtube.com/watch?v=QWlTa6Ftrt8&feature=related 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le podlaga na katero je bila pisana pesem)

slika: internet

Priznam, da včasih me zajame plaz!
Počasi spušča se čez tih obraz,
ko solze iščejo odgovor svoj:
Le kaj mi nosi najin novi čas?

A znova se naslika pred menoj;
ves svet je lep in pravljičen s teboj.
V kristalih svetlih plešeš z mano,tam…
za tisto, kar zdaj vidim pred seboj.

Naj raje sonce ti v srce podam;
v oči ljubezen, ki prižiga plam…
Da silno bi te božal sreče glas,
ker dobro ve, da močno te imam.

V vseh barvah sreče (rubaijat)

glasbena podlaga: Shania Twain - When you kiss me

http://www.youtube.com/watch?v=pY31fYgl1E0

(Besedilo ni pisano na melodijo in ni priredba,
glasba je le podlaga na katero se je pisala pesem)

slika: internet

Še tiho sanjam najin mali svet
prečutnih mehkih toplih ustnic sled;
kjer v rožnih čašah pila sva nemir,
v rdečo češnjo se razvil je cvet…

ki v naju drami pritajeni vir,
nestrpen… neučakan kot gejzir,
ker rad bi na površje še enkrat,
da dvigne se visoko v vsemir.

Tam bi tešila svojo žejo… glad,
ko našla bi si ključe rajskih vrat;
kjer se v sožitju novih harmonij,
v vseh barvah sreče, riše sončev grad.

Poiščiva do njega si poti,
naj v naju plamen upanja gori.
Ker v svojem srcu nosim amulet,
ki vse bolj močno se v očeh svetli.

Kapljice srca / pojoča travica…

“zate” (rubaiat)

Glasbena podlaga: Enya - Angels

(ni priredba in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

fotografija: KING - POJOČA TRAVICA
internetna stran: http://kraljevic.tuditi.delo.si/ 

Če kdaj, bi bil otožen ali sam,
podarim ti obale svojih sanj.
Z valovi se oprimi belih sten,
počasi se razlivaj v svet neznan.

Z valovi se oprimi belih sten;
čeprav se zdelo bo, da glas je nem,
prisluhni nežni glasbi iz neba,
nahrani dušo z mojih se semen.

Prisluhni nežni glasbi iz neba.
Pod pajčolanom širnega morja,
v objemu toplih vod, spet zaživim,
ko prebudiš me v kapljicah srca.

Na ta refren… (rubaiat)

(glasbena podlaga: Bob Marley - Don’t Worry, Be Happy)

Mar kdo, že jokal je na ta refren?
Ujet v tišino duše in ves nem.
V ritmu glasbe, ki vrti se v noč…
Zakaj, s solzami barva se jesen?

V ritmu glasbe, ki vrti se v noč…
Najraje, bi odplesal daleč proč.
A, ko uzreš pred sabo svet prelep…
Ne, danes. Ne, jutri. Morda nekoč?

A, ko uzreš pred sabo svet prelep…
počasi, se razpira majhen cvet.   
Vsak droben žarek se v srce spusti,
da lahnih kril, bi dvignil se poet.

Vsak droben žarek se v srce spusti…
in v soncu znova sijejo oči.
A, zakaj se joče… na ta refren?
Ne vem? A,  jutri bolje bo… se zdi.

Tam, kjer utripa topla kri…

(rubaiat za Lucijo)

Tam, kjer utripa topla kri iz ven,
kjer nežna roka daje se ljudem,
lovila žarke sem, drobnih svetlic,
ki brišejo sivino v jesen.

Lovila žarke sem, drobnih svetlic,
Modrino cvetja misli in resnic;
v prostranstvih širnih, rastejo zeli,
na njih celijo rane se žanjic.

V prostranstvih širnih, rastejo zeli,
z ljubeznijo se upanje budi.
In kadarkoli, tja me nese pot,
srce odprto sprejme te v dlani.

****************************************
Današnji dan sem namenila LUCIJI.  
Že dolgo ji dolgujem to zahvalo. 

Njen blog je pisano polje cvetja. Rože se barvajo
v vseh odtenkih in vsak lahko najde kakšno drobno
cvetlico  tudi zase.
Je Vodnica skozi kraj, čas, turističnih znamenitosti, 
vodnica človeškega srca in duše… ki te ne zapelje
le površno po poteh, v njih se barvajo tudi 
njeni občutki in čustva.  

Lahko se boste ujeli v vsakodnevne utripe iz življenja… resnice, ki ti večkrat dajejo krila, zagon in novih upov.  Nasveti za boljše zdravje in počutje, preslikano
tudi iz njenih izkušenj.  
S svojo toplino povezuje ljudi med seboj.

Še posebno se ji morem zahvaliti za vse  obiske in za vspodbudo, ki jo širi odprtih rok.

Marsikaj sem najbrž izpustila… le grobi opis (treba si je ogledati njen blog) 

 http://www.ednevnik.si/Lucija07

In da ne pozabim, v njej utripa tudi pesniška duša. Če iščete svetlobo in ljubezen… boste tam našli, vso enertgijo, ki jo ta čudežni napoj nosi. 

Lucija še enkrat hvala, za vse utripe in žarke ki nam jih čaraš vsak nov dan…

V tvoje nederje polagam čas…
(rubaijat)

(glasbena podlaga: Dana Glover - It is you I have loved)

(lastna fotografija)

V tvoje nederje polagam čas.
S toplino žarkov te bo božal glas.
Naj greje dušo ti, prav vsak moj dih,
ker s soncem se obarval je parnas.

Naj greje dušo ti, prav vsak moj dih,
Čeprav dotik bo čisto nežen… tih.
Tam tlela bom. Ne ugasnem še luči.
Pod mavrico srca se zliva stih.

Tam tlela bom, ne ugasnem še luči.
Naj misel svetla ti v naročju spi:
Da tvoj pogled bo  znova zrl v nebo,
kot reke tok, ki z morjem se spoji…