Na sredi nekje?
(sonet)

glasbena podlaga (predlog: nagajivka)
MI MANCHI - Andrea Bocelli live
http://www.youtube.com/watch?v=3zuylllS12c

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija.)

lastna fotografija

So našle se misli … Na sredi nekje?
Je vez? Energija? Naključje morda?
Pa vendar lepo je, ko pesem srca …
zasliši se z dalje in seže do te.

Mar bog bi to vedel? Vesolje to ve?
Ko čas, ki še pride začutita dva …
Kot gledal bi jutro z očesom neba,
kjer zlatih trepalnic se veka odpre.

Tam vzhajaš v naročju nebeškega sla,
ki novemu dnevu prižgal bo luči.
Počasi budi te iz spečega sna,

da v sebi bi čutil njegove moči.
S čarobnim sijajem te v žarke obda,
ker njega ljubezen se vate vzžari.

avtor:  NAGAJIVKA

Kot nitke svetlobne s čarnim sijajem
spletajo mrežo zaves pajčevine,
nasujejo v zibel ti biserovine -
te kapljice rosne, ki z lahnim dražljajem

polzijo med plesom, da z nežnim trzljajem
spojijo dotike v enost vsebine.
Kot združene kaplje morske globine,
 v ritmu nihajev valujejo z glajem.

Podobne so misli. Prepredene v vez.
Nevidne, neslišne, neotipljive.
Osamljene kdaj od peklá do nebes,

pa vendar odtisnjene v skupne arhive.
Ne/zavedno spojene v mreži navez -
so silne moči – a (še) nedokazljive.

(by nagajivka)

***
avtor: BIN

uTRIP SOBOT NI TIH

S teboj spoznavam čare poezije.
Vsak nežni klic razburka sanj gladino,
v zavetju tvojem svetlo rastje klije,
med brsti rož spet ptič žgoli v tišino.

Apolon, a ne bog, le plah metulj
želim si biti v tvojem čarnem gaju.
Na krilih igra krogcev in krivulj
za vse ljudi in malo še … za naju.

***
avtor: NAGAJIVKA

Mislim, kaaaj? Halooo?!
O kakšni konkurenci zdaj ti to???
Pesnjenje ne more bit’ “formalno”!
Duo, trio … vse je to “normalno”!
A ne poznaš še te olike???
Ker veš … ne gre res za “replike”!
Gre za stihe po navdihu,
da izdahneš kar je v dihu.
Če pa v dihu sape nimaš,
pol pa pač kr’ neki zrimaš.

***
avtor: DALJNOVZHODEN

Olika vedno
polika mišljenja treh.
Simbolika sanj.

***
avtor: BIN

(za by nagajivka)

Saj imaš prav! Glede olike.
A ta nikdar ni b´la za bike.
Le kraljične in spletične,
prve slavne druge mične
in galantni kavalirji,
(v ozadju pa špetirji),
So formalno jo gojili,
kdaj z gnojnico vse polili,
prav zaradi konkurence,
(živa priča so Firence!)
vklesane v kamen žive sanje,
ti princeska ujeta vanje…
Prijemlje me, da b´šel na štrik,
ti pa me učiš… olik???

***

Vsak brizg krvi poslan v napete vene
pogled, objem, vsak nežen stik telesa,
svoboden gib ujet v prvine plesa
zaklepa dušo v mrak, med temne stene.

In vendar prav ta mrak jo znova žene,
sprosti se zubelj iz globine kresa,
zasije v dnu priprtega očesa,
v globino biti človek znova krene.

Kam vodiš duša moj korak tresavi?
Si palica, korenček? Si oboje?
Kje naj meso svoj divji ples ustavi?

Kje je v globinah konec varne hoje?
Kje si duša? V prsih, morda v glavi?
Kjerkoli si,v življenje greva v dvoje.

***

avtor: lea

Med suhim listjem
preblisk beline zvončka.
Zima odhaja.

***

avtor: nagajivka

(za by bin)
~~~

Olika ta gre iz roda v rod!
Zato pa v svetu vojn živimo!
Poln muk je … poln zablod,
k’ se prou nč ne naučimo!!!
Bikci včas’ vsi razpuščeni,
en čez druzga bi z rogovi
se borili,
plot leseni, travo, cvetje …
poteptali,
kot razjarjeni “bogovi” …
v silni vnemi, zgolj za “zmago”,
da bi svetu dokazáli,
da nagon drži jim špago.
Gon bo vladal na tem svet’,
še naslednjih taužent let???

**
avtor: nagajivka

(za by Lea)

~~~
avtor: nagajivka

Zvonček se nagne
v smer cerkvenega turna:
“Le komu zvoni?!”

***
Ti veš kaj se skriva onkraj neba,
ko izpereš sledove prahu iz srca -
to odvečnost strahu,
ki mrtviči telo
da z morami sna
bi ubila duha.

Na krilih nasmeha potujem, svobode,
nad reko plazóv masovne zablode,
brez teže okov,
ki vlekó v temô
sluge podzemlja,
nevedne oprode …

Ti veš kje se igra dvoma konča,
ker veš kje je moj nasmešek doma.
Brez njega me ni,
ne tebe, ne naju,
v tragikomediji
tega sveta.

~~~
http://www.youtube.com/watch?v=S-wM3xLTXQU
Sega Piano Nocturne & “I Just Smile”

***
avtor: bin

TIH SOBOTNI TRIP

Brezgrešno se beseda v venec vije.
Njej poješ slavo, eni in edini,
večni nosilki sreče, harmonije,
mar njen izvir v tvoji je globini?

Izpraznil Amoret je zlati tul.
Nič več puščice v srcu ne skelijo.
Iztekel se je čas popotnih cul,
a v njenih tonih sanje še zvenijo.

*** 
avtor: vilinček

Naravni izvir
vseh kreposti in vrlin.
Svetloba čustev.

***
avtor: Daljnovzhoden

Režemo brazde,
sadimo up človeštvu.
Ples, sij razuma.

***
avtor: Vilinček

Na poti skozi
sebe spoznavamo bit
vsega življenja.

***
avtor: Bin

SOBOTNI TRIPTIH

Na breg ukročene reke sonce sije.
Ponižno tečem dalje proti morju.
Prešlo hrumenje je, prešle norije,
že kaže cilj se, v zarji na obzorju.

Iskri tvoj stih se v produ, kot dragulj.
Preprost, a brez temin, kot cvet zlatice.
Povsod drugod je v reki blato, mulj,
v brzicah tvojih rim so še bleščice.

***
avtor: vilinček

Dragulji srca
lesketajo ljubezen.
Lepota poljan.

***

avtor: Bin

Snežna odeja
prekriva popke cvetlic.
Pomlad prihaja.

Od kod?
(sonet, tudi malo drugače…)

(nastalo: 4.12.2009)

Mike Oldfields Single 2009
http://www.youtube.com/watch?v=nxyah4xqIww&feature=fvw 

lastna fotografija

(avtor: VILINČEK)

Mi praviš: »Od Kod?«
Le kdo bi to vedel …
ko v tebi oglaša se večni napev?
Si črn? Rumen?
Si rdeč? Ali bel?
Si mavričen? Siv?
Kdo vate je sedel?

Le kdo bi to vedel …
A čutiš se živ …

Naj vprašam: »Od kod?«
Me stih je zavedel …
ko puščaš svobodi, da v njej bi zavel?
So modra semena?
Morda je plevel?
Preveč si igriv?
Morda si se zmedel?

Le kdo bi to vedel …
A čutiš se živ …

Od kod? Le od Kod …
ko v svilo zapredel
si čustva globoka in dan si rodil?
Zemlja? Si voda?
Si mar res zabredel,
ko nosi ljubezen ti sončni izliv?
Na krilih morda …
te zrak je povedel?
Spet ogenj želja se je v noč zaiskril?

Le kdo bi to vedel …
A čutiš se živ …

*************************

 (avtor: BIN)

POVEJ

Povej, kam skriješ vso svetlobo,
zvečer, ko svet v temo zaide?
Ko zgodnji mrak
speši korak…
Noč za ljubezen? Noč za spanje?

Povej, kam izzvenijo pesmi?
Vse tiste lepe melodije?
Šepet morjá,
drget neba…
Dveh vročih src pritrkovanje.

Povej, kam vonj teles zaplava?
Mehak omamni vonj Izide?
Kam se zgubi,
da več ga ni…
Le v gluhi temi še iskanje.

Povej, boš zjutraj znova vstala?
V dišeči spev spet luč zasije?
Ko se zbudim
te doživim?
Si res? Si mit? Le blodne sanje?

***

zapisal: VILINČEK

Naj še jaz zapišem rimo,
da bo lažje skozi zimo,
da se svet nam ne poruši
in toplo bo v vsaki duši.

Naj nam lepši čas poteče,
reši nas temin in ječe.
Če so v srcu svetle jase,
sreča dobro volja pase.

Po planjavah in dolinah,
tudi tam bo na strminah …
med vasi in večja mesta,
kamorkoli pelje cesta.

Brž na smučke in na sanke,
da poneseš jo čez planke,
tja med pravljične gradove,
med snežake … lepše snove.

zapisal:BIN

S tvojo rimo čar jeseni,
riše se na moji steni,
svetel plamen na ognjišču,
srečen svet v otroškem vrišču.

Temne sence že bledijo,
burja poje melodijo,
ozkih ulic, širnih gričev,
belih puhkov, zimskih ptičev.

S toplo jopico in kapo,
na potepu s staro klapo,
iščem dobro voljo, špas,
da ju razdelim med vas.

Iz snega veliko kepo…
Ne korenčka, dolgo repo!
Rdečkast naj bo nos snežaka,
komaj čakam, komaj čaka.

***
zapisala: VILINČEK

Kdor pač čaka … ta dočaka!
Je pregovor ali vraža?
Res, da nas ne vabi plaža,
a če zima v čas koraka
in že snegec mora biti,
naj se v svetlih barvah kiti …
od snežinke do snežka.

Na tisoč besed …
(sonet malo drugače)

Sedem žarkov, sedem poklonov, sedem … 

VSE NAJBOLŠE ZA TE  “BIN”

glasbena podlaga:
John Travolta & Olivia Newton-John : Summer nights
http://www.youtube.com/watch?v=lZeeELBWkJc&feature=related 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

lastna fotografija

Naj zapredem te v sonet?
Rubiatu dam zalet?
Se v gazelo prelevim
ali z gloso dohitim? 

Mar kar v prostem slogu bi?
Še razmišljam: »Kaj bi ti?«
Iz treh črk naj vpišem PIN?
Težka bo … povem ti BIN.  

Tvoja želja? Moj ukaz!
Ga poveznem čez obraz.
Za začetek, brez poplav.
Vsega malo … A bo prav?  

*********************************

glasbena podlga: Mike Oldfield - Muse
http://www.youtube.com/watch?v=M4KxgMgy9K0&feature=related 

Besede … besede … na tisoč besed …
iz črk izvezene »Jih sprejmeš v pristan?«
neslišne spet glasne za jutrišnji dan …
bi vate zaplule, objele tvoj svet.

Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne!Najdene vsakič, ker puščajo sled.

Besede … besede … zložene v paket …
Izvij jih iz bube … želijo na plan!
Nemirni metulji na tvojo bi dlan …
begavih pogledov … te iščejo cvet.

Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne!Najdene vsakič, ker puščajo sled.

Besede … besede … kdaj sladke kot med …
Izbrane dišave … Ti vonj je že znan?
Ne vprašaj: Za koga? Je zate buket!

Besede … besede … njih zven je poslan.
Iskrive, igrive … še dam jim zalet …
Naj srečo položim ti v prsi poljan.

Besede … besede … na tisoč besed …
Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne! Najdene vsakič, ker puščajo sled.

***

Misli in pesmi, ki so nastali med komentarji tega bloga:zapisal: BIN

Hvala Vilinček!
Sedem “binov” ti si vtkala,
v sonetni ritem in refren
v poznih urah rečem “hvala”
za daljšo pesem sem - prelen 

Če ljubiš, če ljubi …
(sonet z refrenom)

Joe Cocker - You are so beautiful
http://www.youtube.com/watch?v=wlDmslyGmGI&feature=related 

(ne gre za priredbe in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

slike iz peska Stanke Golob

Ljubezen je pesem, brezčasnih širjav,
ko nežno se zlije v naročje srca.
Če zlil bi se z zemljo, ne videl bi dna,
ker črpaš lepote iz njenih vonjav.

Če ljubiš, če ljubi - ves svet ti je lep.

Če njena te struja ponese v rokav,
ki bil bi ves mrtev - pa vendar za dva …
zbudi se življenje iz večnega sna,
ker njegov izvir … njen izvir bo iskal.

Če ljubiš, če ljubi - ves svet ti je lep.

Ni gluhe puščave – presušenih step,
ki kdaj ne čutili bi v sebi bližin.
Oaze, stududenčki … zašel bo galeb,

ki z morja bo nosil jim rosnih milin.
Še hlad kdaj odpre svoj ledeni oklep,
da dvignil gejzir se bi z vročih globin.

Če ljubiš, če ljubi – ves svet ti je lep.

**

Na tvoji poti
in ti na moji poti.
Ostaniva tam.

****************************

Posebno lepe misli in poezija, ki so se rojevali med komentarji tega bloga:

lea199 pravi:
Avgust 9th, 2009 at 8:56 popoldne e

Hrepenenje

Z vsakim vlaknom moje biti
… hrepenim …
po tebi, ki si le utvara
… hrepenim …
po iluziji v mojem umu rojeni
… hrepenim …
po dotiku roke, ki je ni
… hrepenim …

Kdo bi vedel? A jaz vem!

(prosta poezija - tudi soneti )

V prepletu VILINČEK - NEIKKO  

slike iz peska Stanke Golob

VILINČEK pravi:

Naj poklonim dnevu pesem,
je kar tukaj luč prižgem.
Kaj se skriva tam za bregom?
Kdo bi vedel? Jaz ne vem!

Ni ne zadnja in ne prva,
če v nov jutri se uzrem.
Če določi bog drugače?
Kdo vi vedel? Jaz ne vem!

Za daritev .. prepustitev,
ne sprašujem: Ali smem?
Kaj me žene? kaj me vodi?
Kdo bi vedel? Jaz pa vem!

Je veselje, je ljubezen,
tudi z voljo rada grem.
Ko zapišem, da je dobra:
Kdo bi vedel? A jaz vem!  

***

niko pravi:
Julij 26th, 2009 at 1:11 popoldne e

Trudil sem se, da sonet bi napisal,
Vilinčku na ljubo verze okisal,
potem me prešine čudna opazka:
od take rabote ni prav’ga haska.

Bolj resnega kaj bo treba početi,
takega, da folku lučka zasveti,
kaj takega, da ko zgodba je mimo,
na koncu vsi občudujejo v rimo.

Sem tuhtal in tehtal in kombiniral,
sem pisal, sestavljal, znova radiral,
besede izbiral, si oponiral.

Na koncu nastala pa taka je reč,
ki, priznam, niti avtorju ni kaj všeč:
še volje ostalo mi ni prav nič več.

***

VILINČEK pravi:
Julij 27th, 2009 at 9:29 dopoldne e

Že trud je veliko, če volja se smeje.
A tista svobodna. Le to naj te vodi.
Tisto kar duši in srčecu godi,
kar boža in neži, z globine zaveje.

Važno, da tvoji se biti dopade.

Karkoli že spletal boš s pisane preje …
Četudi obleko, ki ni več po modi!?
Se našel na zemlji? V zraku? Na vodi?
Začutil v sebi, da ogenj te greje?

Važno, da tvoji se biti dopade.

Bo v tebi hotenje? Bo v tebi potreba?
Si stkati pulover iz upov in nade …
da te ne vzameta mraz in pozeba?

Kot riba zaplul boš čez rečne kaskade?
Ali pa jadral na krilih galeba,
da našel v neznanem bi skrivne zaklade?

Važno, da tvoji se biti dopade.

***

niko pravi:
Julij 27th, 2009 at 10:29 dopoldne e

Vilinček prav hitro okrog se obrne,
sonet za sonet nazaj mi povrne,
se vidi - ženska je mojster postala,
napisat sonet pač zanjo je šala.

Jaz znova in znova tenko bom piskal,
ko ritem in rime iz sebe bom stiskal,
ko v sebi iskal bom le enajsterce,
prime, sekonde pa kvarte za terce.

Še pletel bi naj, doleti me nasvet,
sem skoraj pozabil, že skoraj ne znam,
že dolgo brez tega po svetu divjam.

Postavim se v vrsto, postavim se v red,
zadel redoljubja in lepih deklet.
Ko rima ovene, povsem sem zadet.

 slike iz peska Stanke Golob

*** 

VILINČEK pravi:
Julij 27th, 2009 at 11:27 dopoldne e

Danes ni dan, ko bi stresala rime,
da tam iz rokava bi v dan poletele …
Živahne, dirjave … morda malo smele,
kar same bi lile skoz sito iz žime.  

Pa vendar ne dam se. Se vržem iz klime!
Iz misli hlapečih, ki v sanj bi me dele …
Z meglic naj pokukajo žive, vesele.
Svežina elana, naj name se sprime.

Četudi so malo še sklepi boleči,
ker vikend mi vandaral je malo po svoje.
Nekako se moram iz tega izvleči,

Čeprav tam v glavi klopotec bolj poje;
še hrane obilo v trebušni je ječi.
Naj sončece srečno se dvigne z osoje.

***

niko pravi:
Julij 27th, 2009 at 1:13 popoldne e

Če pravi štajerski si velemojster,
kar iz soneta naredi si pojšter
in preden te spanec čisto ne mine,
jej feferone za prave skomine.

Če v grlu štime ne boš še imela,
veselo ti rit že jutri bo pela,
in če danes morda sračkaš tekoče,
poskrbi, da bo zvečer prav pekoče.

Nasveti zares in malo za šalo,
ne bodi izbirčna, se bo nabralo,
če zbirala boš, kar bo prikapljalo.

In moli k pomoči svete Marije,
ne pridejo same k nam poezije:
še dež brez oblakov se ne ulije.

***

VILINČEK pravi:
Julij 27th, 2009 at 2:51 popoldne e

Mi piše recepte v skrbi za zdravje,
pa sega z ostrino v moj srčni predel.
Pekoče in ostro je vame zavel …
Naj rit bi zapisala novo poglavje. 

Ko divje bo vrelo … Pozabim naj slavje?
Da zlijem vse v školjko? Bi res to hotel?
Ob zvokih nadležnih moj duh bo smrdel.
In če zmanjka papirja … naj vzamem si šavje,

ki zraslo na ustnih je mojega smeha?
In če še pomaga mu krulež s trebuha,
četudi miriš ga … a ta ne poneha;

po svoje bo jamral brez stila - posluha.
Zato kar povem ti: Ne bo šlo brez greha,
ker kar je pojedel… pač tisto izbruha.

***

niko pravi:
Julij 27th, 2009 at 4:38 popoldne e

VEČERNI AVE

V sonete mami Vilinček in slavo,
narava ponuja sonce in travo
pesa me vabi na pot v očetnjavo,
sam bi odločil, da stopim na kavo.

Morda najhitreje dosegel bi mir,
če hitro izpijem popoldanski pir,
se mi ne živi, se mi ne umira,
kako preživeti tja do večera.

Se zdi, da ni zame tiste omame,
še spanje več nima kakšne veljave,
celo hrana zvečer je pravi hudir.

Večerni ave me več ne prevzame,
slabo se obeta: ni več kofeta.
postavlja brez mene se XXL četa.

***

VILINČEK pravi:
Julij 27th, 2009 at 10:34 popoldne e

Široka so morja,
široka obzorja,
ker tam že od nekdaj
me vabi širina.

Pa vendar množina
zabode Vilina …
Že brišem vse X-se,
še L mi ne paše.

Naj pojem po vaše?
Naj pojem po naše?
Pretežko mi pade,
napad iz zasede.

Mi duša nasede,
ko širim poglede.
Ob vsej tej širjavah,
me v srčecu špika.

Široka me slika
prav nič več ne mika.
Že piskam na ozko
da rešim telešček.

Pokukam v podstrešček,
obrnem kolešček,
iz horizontale
se dam v vertikalo.

Če se bo dalo,
že pišem na malo,
z lahkoto peresa
bom zmanjšala mero.

Z dobro mi vero
in nje atmosfero,
pri sebi napravim
še malo cenzure.

Četudi v nadure
a v duhu kulture
le ožji postavi
še vedno bom naša.

Mar svet moj ugaša?
Le na FIZ se oglaša,
ko vso tole težo
postavljam na vago. 

Ne bom ti za zgago!
za vsako ti srago,
ki stekla bo s čela,
se sproti zahvalim.

Prav nič se ne žalim;
le svet si zrcalim,
ki v novih bo jutrih,
spet svetil s pogorja.

*********************************

Otvoritev razstave

OB SOTLI IN SOČI
bo 17. 7. 2009 ob 18h
v dvorcu Strmol v Rogatcu.
Na ogled bo do 5. 8. 2009  vsak dan 
razen ponedeljka od 10h do 18h.Vljudno vabljeni

Stanka Golob: Prostori iz peska

***

Posebej lepe misli in pesmi, ki so nastajala naknadno med komentarji:

lea199 pravi:

Avgust 1st, 2009 at 7:48 dopoldne e

Morda nisem začutila lepote
sveže rojenega jutra …
Morda nisem začutila lepote
iz srca prihajajoče pesmi …
Morda sem v srbeh
posvetnosti utonila …
Vendar sonce je vstalo,
vem, moči nove mi bo dalo.

Zajadraj kdaj z mano, ko v sebi si srečen

(sonet malo drugače - z refrenom)

mark knopfler - True love will never fade
http://www.youtube.com/watch?v=5pbpOs6fhfw

(ne gre za priredbe in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

Slike iz peska Stanke Golob

Želim da začutil bi moje veselje.
Vsaj delček od tistega kar me osvaja;
me z mehkim in toplim ugodjem opaja,
ko v krilih razpenjajo lepe se želje …

Kar jadral bi z njimi, ker v sebi si srečen.

Svoboda te vodi. Nikoli povelje.
Četudi letel bi od kraja do kraja,
četudi kdaj sam … a bližina ostaja;
s svetlicami v dlani te nov dan zapelje …

Kar jadral bi z njimi, ker v sebi si srečen.

Če živo kdaj snivaš … ves v sebi gorečen,
ko v tebi se steka dih pravljičnih morij.
Čeprav ne želiš, da iz njih si izvlečen …

Ne veš še kaj zbuja se tam iz pogorij?
A, če iz dalje njih žar, ki je večen,
prelil se bo vate iz sončnih obzorij …

zajadraj kdaj z mano, ko v sebi si srečen. 

*****************************************************

slike iz peska Stanke Golob

Že vešem nov stih!

(sonet z refrenom)

Za Bina, za dobrodošlico in za srečno vrnitev iz morja.

   Z rezervo naj vzamem si pesem iz morja?
Kar nosijo valčki, naj stišam nje glas?
Zakaj, ko pa vsakič zjasni se obraz,
kot snela modrino bi tam iz obzorja.

Že pišem - že pojem - že vežem nov stih.

Naj raje natočim si vode z lavorja;
soli si primešam. Je to res ukaz!
Na prsi, da dela bi raje okras,
na nitko nanizane školjke s sladkorja?

Že pišem - že pojem - že vežem nov stih.

Karkoli že nosil bo morski prepih,
karkoli že z juga, do sem bo zavelo …
Če vonj bo žgečkal, zadonel bo: “HA - ČIH!”

Pod noskom popraskam se, če bo srbelo.
Morda pa prinese ti novi navdih?
Četudi morda z nagajivo zabelo …

Že pišem - že pojem - že vežem nov stih.

****************************************************

Otvoritev razstave

OB SOTLI IN SOČI
bo 17. 7. 2009 ob 18h
v dvorcu Strmol v Rogatcu.
Na ogled bo do 5. 8. 2009  vsak dan 
razen ponedeljka od 10h do 18h.Vljudno vabljeni

Stanka Golob: Prostori iz peska

Naj le sapica nosi ti mojo skrivnost …
(soneti - tudi malo drugače)

(v prepletu Vilinček - Bin)

Mark Knopfler The Long Road

http://www.youtube.com/watch?v=2QZTZ9B7M60&feature=PlayList&p=54745EB5BA814222&index=8

(ne gre za priredbe in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

Slike iz peska Stanke Golob

(zapisal Vilinček)

Za hrbet ti pridem v nemiru … a tiha.
Pritajila bom v sebi ta divji utrip.
Morda ga boš čutil … Morda le za hip.
A nočem izdati še svojega vzdiha …

Naj le sapica nosi ti mojo skrivnost.

Blažila ga bom, da drhtljaj, ki zapiha
zadržal bi hotenja in čustveni vzkip,
da le čutil na sebi bi svila otip;
kakor pramen v laseh, ki v vetrič zaniha …

Naj le sapica nosi ti mojo skrivnost.

Na tvoje zatilje prikradem se gost …
prevzet od lepote in v žarke obdan,
ki nežno prodirajo v magični gozd …

Morda pa si našla v šepetu sva dan?
Simfonija napeva, kjer najin je most.
Glas, ki zapoje … ki ti vse bolj je znan …

Naj le sapica nosi ti mojo skrivnost.

*********************************

(zapisal: BIN)

Ob Sotli in Soči avtorica sooči dve slovenski pokrajini, ki si geografsko stojita nasproti, prva na vzhodu in druga na zahodu države. Obe obmejni pokrajini povezujesorodno zgodovinsko, kulturno in socialno izročilo. Kot osrednje stičišče Golobova izpostavi podeželsko, kmečko okolje. Le-tega zaznamujejo specifične gospodarske panoge, kot so pridelavasadja, vina in mlečnih izdelkov, tipizirani prebivalci ter značilna arhitektura. Občutljive demografske problematike se avtorica dotakne s posebno senzibilnostjo a tudi s primesjo humorja. Duhovite poudarke doseže z nenavadnimi kombinacijami realizma in geometrijskih elementov, ki se prepletajov svojevrstne, pogosto nemogoče prostore. Na ta način slikarka ustvarja zanimive prostorske igre, včasih prave optične prevare.Te podobe so posebnost slikarkinega opusa in jih odlikuje nadvse prepričljiva prostorska iluzija. Ta pa je plod dolgotrajnega ustvarjalnega procesa, natančnega izdelovanja tridimenzionalnih modelovter študiranja in skiciranja svetlobnih in perspektivičnih zakonitosti.

Ko noč naju vzame …
(soneti - tudi malo drugače)

(v prepletu Vilinček - Bin)

Breathe gentle - Tiziano Ferro ft. Kelly Rowland

http://www.youtube.com/watch?v=TSMNZYIG0yo&feature=related 

(ne gre za priredbe in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

Slike iz peska Stanke Golob

(zapisal Vilinček)

Iz drobnih marjetic si spletel mi venček,
da z belim navdihom bi prsi pokrila.
Na travniku sanj bom ob tebi počila,
ko v sebi ves miren boš spal kot dojenček.

In ko naju zdrami živahni studenček;
vso nežnost in blagost bi k sebi privila,
z življenjem bistrin nama očke umila,
da v njih se zrcalil bi sinji plamenček.

Zaraja mladost naj na polju zelenem,
v dlaneh se odpirajo riževa zrna.
Svobodna pod soncem – spet združena v enem …

Morda sem kdaj v sebi preplašena srna?
Pa vendar se vračam in sreče oklenem,
ko noč naju vzame skrivnostna srebrna!

************************

 (zapisal Bin)

Mehka in puhasta bela koprena
iz drobcenih cvetkov je tvoj pajčolan,
s predivom ljubezni je vezen in tkan,
nanj bom ponižno naslonil kolena.

Na kres bom naložil nova polena,
nov plamen bo v najinih srcih prižgan,
v večer bo posvetil, posvetil v nov dan,
podžigal bo čustva globoka, ognjena.

Med klasjem življenja se bova ljubila,
svobodna pod soncem, v sebi ujeta,
kremen – kresilo se bova iskrila,

v redovniški kuti strogo zapeta.
Med zvoke besed jo bova izlila,
globoko in zvesto ljubezen … poeta.

*****************

 Ker tam pod kapuco
(soneti malo drugače)

Katie Melua - In My Secret Life
http://www.youtube.com/watch?v=AxRVzYHhCew&feature=related 

(zapisal Vilinček)

Zakaj me zapenjaš v kuto menihov?
Poletje je v nama, ni čas še za plašč!
Morda pa nagajaš … morda pa nalašč
mi vezeš to strogo obleko iz stihov …

Ker tam pod kapucu se »lumpek« smehlja?

Le kaj naj zdaj mislim … Res moj si? Si njihov?
Zorim naj in dvigam duhovno si rašč?
Ne branim se te, ko me hraniš iz kašč,
kjer zlatega zrnja je polno navdihov …

A tam pod kapuco se »lumpek« smehlja.

In potlej ne reči, da spet sem preživa,
če vso me prevzameš … ves svet zaigra.
Ko vase to bitje nebeško spustiva,

ki srečo prinaša in sije za dva …
ne morem krotiti narave »Sem kriva?«,
S teboj bi se vzpela do žarkov neba …

Čeprav pod kapuco se »lumpek« smehlja

*************************

(zapisal Bin)

Ko v ranem jutru…

Kukajo biseri izpod tančice.

Mar kuta je ječa, ne trden oklep,
kjer svojim sanjam svobodo pustiva?
Kjer misel sme biti prešerna, igriva,
brezskrbno jo mahne zvečer na potep.

Kukajo biseri izpod tančice.

Ne nisi, to vem! Nisi prazen otep.
Pod slamnato streho zrnje se skriva,
v zrnju življenje in pesem je živa,
tvoj svet je bogat, vem, tvoj svet je prelep.

Kukajo biseri izpod tančice.

V varnem zavetju te kute iz raša,
mračne večere svetlijo kresnice.
Kdo naj, le kdo, ti razvrat oponaša,

te tlači med stene krute samice,
ko poješ vsa nežna, čuteča in naša
trosiš v naš svet čudovite bleščice?

Kukajo biseri izpod tančice.

****************************************** 

Otvoritev razstave

OB SOTLI IN SOČI
bo 17. 7. 2009 ob 18h
v dvorcu Strmol v Rogatcu.
Na ogled bo do 5. 8. 2009  vsak dan 
razen ponedeljka od 10h do 18h.Vljudno vabljeni

Stanka Golob: Prostori iz peska

slike iz peska Stanke Golob

A čustva so živa
(prosta poezija - rime - v kombinaciji s sonetno obliko)

Katie Melua - What I Miss About You

http://www.youtube.com/watch?v=NV59jsrSYJM&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

(lastna fotografija) 

(avtor: VILINČEK)

Večkrat ne veš
kaj v globinah se skriva?
Begavih oči
si bistriš svoj vodnjak.
Ker misli zavite
v beli oblak,
ne vidijo bistev,
ne vidijo vsega …

A nekaj je v tebi,
nekaj te bega?!
Budijo se čuti …
Diši ti ta zrak.
Zajameš ga vase.
Ves nežen in blag
se vate vpija
in daje da čutiš …

Takrat še ne veš!?
Le v sebi zaslutiš,
ko lahnost te v zame
v objem svoj mehak.
Omamljen od vsega …
kar padel bi vznak.
Želiš, da ostane,
želiš da tam biva …

Počasi … počasi
se sreča odkriva …
Naj vrnem nazaj se?
Naj stopim čez prag?
Pred njenimi vrati …
Samo en korak.
Ne vem, če prestopim?
A čustva so živa …

*************************************

(avtor: BIN)

Položil bom glavo v tvoje naročje,
zaprl oči in svoj dih pritajil,
nedrij tvojih vsebine bom pil,
stekal se z njimi v željeno sotočje.

Razlila se bova v ravnino med ločje,
ne bo hudournik več vode kalil,
le blaženi mir bo tolmune bistril,
zaspal bom brezskrbno, globoko, …otročje.

Poslušal bom v sanjah tvoje brzice,
napajal se z biseri v vznožju slapov,
spremljal tvoj tok med poljane, gorice,

razrušil pregrade in meje bregov…
Steciva skupaj tja v daljne mrtvice,
pod belimi loki mogočnih mostov.

**********************

slike iz peska Stanke Golob

(avtor: VILINČEK)

Ker radost te greje
(sonet - malo drugače)

Milow - You Don’t Know

http://www.youtube.com/watch?v=o32x-kHGaTo 

Že dlan je v dlani … tam sreča se smeje.
Ker žar, ki me hrani  mi dal je verjeti,
da z upanjem novim bi mogla leteti,
ko jutranje sonce se izpod odeje

z veseljem prebuja, ker radost te greje.

Vse želje se spletajo z biserne preje,
saj misli se dajo v lepoto ujeti.
Skrivnostne spet jasne … želijo si peti,
ker tisto se v tebi … (Poiščem naj meje?)

z veseljem prebuja, ker radost te greje.

Prevzame te glasba … začutiš močneje,
z daljave bleščijo se njeni izviri …
Kristalna gladina tešila bo žeje,

hrumenje pojenja - ves svet se umiri.
Je mar iluzija? Resničnost tam veje?
Ko čut se za čutom … (kot pesem na liri)

z veseljem prebuja, ker radost te greje.

*****************************************************(avtor: BIN)

Veš, kadar me zjutraj s poljubom zbudiš,
še sonce je lepše in dan bolj svetal,
kot da bi se stvarnik ponovno igral,
spet duša je svetla in lahka kot piš.

Takrat… ko iz las sem pobiral ti riž,
ko prvič kot mož sem ob tebi zaspal,
po vonju ljubezni sem te prepoznal,
kot takrat še vedno opojno dehtiš.

Vem, nisem več tisti, kot bil sem nekoč.
Koliko krat sem požrl obljubo?
Umaknil sem pleča, se skril pod nemoč…

Trhel stržen je in črvi pod lubom,
še vedno pa k tebi rad ležem čez noč,
v novo me jutro prebudi … s poljubom.

***************************************************

Otvoritev razstave

OB SOTLI IN SOČI
bo 17. 7. 2009 ob 18h
v dvorcu Strmol v Rogatcu.
Na ogled bo do 5. 8. 2009  vsak dan 
razen ponedeljka od 10h do 18h.Vljudno vabljeni

Stanka Golob: Prostori iz peska

slike iz peska Stanke Golob

ISTI SMO ROD …

(sonet)

(V prepletu z BINOM)

Gerry and the Pacemakers - You’ll Never Walk Alone

http://www.youtube.com/watch?v=8smO4VS9134

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

(fotografija Matevž)
http://fototevz.blogspot.com/

(zapisala: VILINČEK) 

Ko sonce te vzame v svoje dlani
in sinje se jutro zariše v očeh;
prav vse kar objel boš na svojih poteh …
Ni važno kam pojdeš …  ni važno kje si.

Ko zreš na življenje iz svetle plati,
ne iščeš se v barvah … ne iščeš v straneh.
Še v solzah je radost, kdaj pisani smeh …
karkoli že daješ - a slabega ni.

In znova prejemaš, ker čutiš svoj dan.
Na sever? Na jug? Tja na vzhod? Na zahod?
Ves kozmus, narava – del tvojih spoznanj …

Že dolgo je jasno, da isti smo rod!
Različen, drugačen in znova ubran …
Ni važno kam pojdeš … ni važno do kod!

********************************************

(fotografija: Matevž)

(zapisal BIN)

Ko sonce te krade temnim nočem,
in jutro poraja se v rosi bleščic,
izbiraš med množico skritih stezic,
ne vprašaš od kod, a se vprašaš … kam grem?

Ko s svetle plati se približaš ljudem,
razkriješ vsebino jim, trdih platnic
in “šmarnice” praviš slapovom solzic,
le sebe jim daješ, ne vprašaš se … smem?

Daješ, prejemaš, ujameš razsuješ,
od jutra na vzhodu, do mraka zvečer,
nova spoznanja v ogrlico snuješ,

človek človeku je Človek, ne zver.
V Človeka v človeku še vedno veruješ,
ta vera poji te in kaže ti smer.  

***********************

Posebno lepe misli,  haiku, poezija in rime, ki so se rojevali naknadno ob komentarjih … tudi branju poezije na različnih straneh: