Pogled, ki mi daje …
(prosta poezija - rime)

Vse najboljše za te!

Lou Reed - Perfect Day
http://www.youtube.com/watch?v=pgviDNeXQ2w 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija)

lastna fotografija

******
**
V svetlih očeh,
ki jih gledam pred sabo …
S tabo sem,
s tabo …
Pa saj vem, da to veš.

V svetlih očeh …
Le kaj se v njih skriva?
A živa je,
živa …
ko v njih sonca uzreš.

Pogled, ki mi daje,
da vso me zajame …
Zame so,
zame …
je ljubezen njih dar.

Pogled, ki mi daje…
se vame prelije,
ker sije mi,
sije …
v mojih jedrih tvoj žar.  

**

********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

avtor: daljnovzhoden

Skrivnost svetlobe,
pogled zajema nado.
Dar prelivanja.

**
avtro: vilinček

V sebi nosiš ključ,
ki odpira vsa vrata.
Ohrani skrivnost.

***
avtor: bin

V nežnih dlaneh,
ki po licu drsijo…
Tlijo še
tlijo…
Kot mogočen vulkan.

V nežnih dlaneh…
Se kot sonce zasmeje!
In greje me,
greje…
Skupaj greva v nov dan.

Dotik, ki mi daje
vse čare opoja…
Moja si,
moja…
Vse v ljubezni je prav.

Dotik ki mi daje,
ki dajam mu sebe,
da tebe bi,
tebe…
Znova tja popeljal.

**
avtor: vilinček

Lahni metulji
na blazinicah prstov.
Sončeve strune.

***
avtor: dragica

pavze casa
iz bube
zlati metulj

**
avtor: vilinček

Harmonija.
Razsvetli
se notranjost.

***

avtor: lea

Prikloni se bor.
Dotik iglastih prstov.
Idila zime.
***
Drobno sončece
žareče v zimskem dnevu.
Tople misli.

**
Večer

Oranžni trenutki …
v daljavi večnost …

Črne silhuete ptic v vrtincu iskrenja sedanjosti.
Luč dneva se noče umakniti, preden da zadnji pozdrav.

Naposled se nebo ogrne v črnino,
… vame se naseli nemir.

**
avtor: vilinček

Oživijo in
pozlatijo se barve.
V prelesti čustev.

Za naju …
(prosta poezija - rime)

glasbena podlaga: Bon Jovi - Thank You For Loving Me
http://www.youtube.com/watch?v=0JVUaHJcZp4 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na ob kateri je nastajala poezija)

lastna fotografija

Stojiva pred vrati …
pred tvojimi vrati …
prihodnost neznana,
ki v nov čas svetlikaš.
A v sebi poznana,
ker v svoji prabiti …
od nekdaj že bivaš
v nedrjih naju. 

Želiva si dati …
želiva se dati …
kjer v celosti njeni
se vežeš in stikaš.
V zlati kopreni
se spletajo niti …
s soncem obdane,
rojene iz naju.

Le kaj je za vrati …
za tvojimi vrati …
ko v svoji prelesti
želja se dotikaš?
Prisluhni povesti,
kjer sreči sta zliti …
v eno ljubezen,
ki poje za naju.

**

(lastna fotografija 31.12.09)

**

Lou Reed - Perfect Day
http://www.youtube.com/watch?v=QYEC4TZsy-Y 

Tako lep je svet,
 ko te čutim v sebi. 
Sonce te sije.

    ******

Naj 
  NAM VSEM
še enkrat zaželim
vsega tistega najlepšega
v življenje in veliko, veliko …

SREČE v 2010

***

Je leto pred koncem,
pa pesem zapojem.
Pobožam vas soncem,
ki v srcu je mojem.

Prav nič vas ne vprašam …
prihajam z željami.
V njih srečo prinašam …
Naj vedno bo z nami!

**********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

** 

avtor: daljnovzhoden

Vedrost duha v vedru jutra.
Vedro pušča puščajoč svoje sledove.
Sledovi sledijo spominom.
Spomin na spominčico.
Modra spominčica blešči v modrini neba.
Modrovanje o modrosti v modrem jutru.

**
avtor: Vilinček

V meni je tvoja
in v tebi moja pesem.
Nebeška glasba.

***
Za Ajro in njeno okrevanje.

Naj bo zdravilec
tvoja lastna svetloba.
Vesolje tebe.

***

Svetle so oči,
ko te gledam prihodnost.
Moč verovanja. 

**
Dragocenosti,
ki jih nosiš v sebi …
Tako očarljiv.

**********

avtor: lea

3. 1. 2010

Smeh …
v lužah čofotajo otroci.

Oblaki so izžeti.

Beli kamni so razprli krila
in otresli poslednjo kapljico.
Preko neba je zdrsnilo sonce
in zažarelo v azurni jasnini.
Zrak je svetilka.

Ljubezen je ugledala metulje,
vtkala jih je v mavrico.

Sraka izvaja salto.

***

(Lastna fotografija)

*** 

Prelesten nasmeh
na čokoladnih ustnicah.
Najbolj in še bolj.  

Oči ljubezni
bodo vedno gledala
v lepša jutra.

Pod jadri neba
v čas dahnjene stopinje
Odtisi peres.

Zgoraj je spodaj,
zaprto je odprto,
toplo je toplo.

Večni izviri
žuborečih stuncev.
Pojejo s teboj? 

Tisoč in ena
pravljica … za noč in dan.
Naj se ne konča.

Z odejo pokrit,
vseh tistih najlepših sanj.
Na izpolnitev.

Vezi narave
kadar utripaš z njo.
Ujeti njen zven.

Kdaj? Kje? Zakaj? Kdo?
Ko moraš peti, poješ.
Ves svet zaživi.

Bogastvo, ki ga
skriva tvoja notranjost.
Osvetljuje svet.

Zimske svetlice,
ki dišijo v pomlad.
Nežni cvetovi.

Povezanost z
materijo življenja.
Nje prvinskosti.

Svetle želje naj
grejejo vsako srce.
Lepota je v njih.

Ozvezdje lire
je pozlatilo tvoje
prste in strune.

Skozi odprta
vrata srca in duha.
Jasnina v očeh.

Mavrični zaklad
skrit v otroških dušah.
Za nova rojstva.

Vedno se najdeš.
Kjer smo peli, pojemo
in bomo peli.

Pod belim plaščem
se pomlaja narava.
Dehtive sanje.

Tako tista na
nebu, kot tudi v srcu.
Sončna slika.

Ker še verjameš,
verjamem, verjamemo.
Mali čudeži.

Prikličem žarke
in pobožam svobodo
zlatih peruti.

Z lepimi spomini od včeraj.
Z upanjem v danes.
Z vero v jutri.

Eleksir toči
naj se v čašo za nov čas.
Napoj radosti.

Vsaka lučka,
ki si jo prižgal življenju.
Svetloba duše.

Nevidne vezi
ki združujejo bitja.
Začutiti se.

Pesem spominov …
Vračaš se h koreninam,
da rasteš naprej.  

Moč darovanja
v objemu ljubezni.
Dotikaš se zvezd.

V tvoji prelivih …
ožarjena obzorja
jagod in češenj.

Nosiši jo v sebi …
glasbo brezčasnih svetlic
Notranje oko.

Le kdo te vodi?
Spontani koraki,
ker si ljubezen.

**************************

avtor: nagajivka

Navzven potihne,
v globinah se razlega.
Simfonija src.

***********************

Še vedno nastaja pesnitev
“Ob tebi, ob tebi …”
ki se piše v prepletu Vilinček-Bin

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/27/ob-tebi-ob-tebi-prosta-poezija-rime/ 

************************** 

Naj nam VSEM še enkrat zaželim
vsega tistega najlepšega
v življenje.

in veliko, veliko sreče
v 2010

***

Je leto pred koncem,
pa pesem zapojem.
Pobožam vas soncem,
ki v srcu je mojem.

Prav nič vas ne vprašam …
prihajam z željami.
V njih srečo prinašam …
Naj vedno bo z nami.

 Tvoje stopinje
(prosta poezija - rime)

***
Ljubezni, sreče, zdravlja, veselje,
radosti, uspeha in veliko sonca v živlljenje

VSE NAJBOLJŠE ZA TE “DRAGICA”

***

glasbena podlaga:Paisajes Andinos con Musica Andina Instrumental(Chano Diaz lImaco)

http://www.youtube.com/watch?v=NFOHWnccYuE 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na ob kateri je nastajala poezija)

(lastna fotografija)

V pesku ostajajo tvoje stopinje …
Nikar se ne boj. Ne izbrišejo se.
Četudi zagrne jih nema vsebina,
Še veter bo nosil njih zrnca v čas.

Počesal lase bo osamljenim dušam,
ki iščejo sebe – pozabljene sne.
Povrne nasmeh se na njihova lica,
z milino bo vejal čez njihov obraz.

Z upanjem vero v novo življenje,
V kotičkih se zemlje bistrijo vode.
Rojene za jutri, v vrelih studencev
in sončnih izvirov iz srčnih oaz.

S piščaljo na ustnih pastirjev višine,
zapela je duša in srečno srce.
Mar slišiš to glasbo, ki poje z naravo,
vzletijo spet ptice … A ne na ukaz!

Svobodno se dvignejo ognji ljubezni …
svetloba topline nikoli ne žge.
Med čuti in čustvi – povzdigne jih pesem,
z okov jih odveže, ker zrak je njih glas!

**********************************************

Lepe misli in poezija ki so nastale naknadno ob komentarjih tega bloga.

~ nagajivka ~ pravi:

VSE NAJBOLJŠE
D obro voljo
R adost … srečo
A forizmov polno vrečo
G oro lepih pesmi nosi
I dej … ki tle kot tiha želja … pa
C ekinov … in ljubezni … naj ti
A lbatros natrosi.

 http://www.youtube.com/watch?v=lPdfg8uzF6M&feature=related 

bin pravi:

Vse najboljše Dragica!

Na tisoč besed …
(sonet malo drugače)

Sedem žarkov, sedem poklonov, sedem … 

VSE NAJBOLŠE ZA TE  “BIN”

glasbena podlaga:
John Travolta & Olivia Newton-John : Summer nights
http://www.youtube.com/watch?v=lZeeELBWkJc&feature=related 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

lastna fotografija

Naj zapredem te v sonet?
Rubiatu dam zalet?
Se v gazelo prelevim
ali z gloso dohitim? 

Mar kar v prostem slogu bi?
Še razmišljam: »Kaj bi ti?«
Iz treh črk naj vpišem PIN?
Težka bo … povem ti BIN.  

Tvoja želja? Moj ukaz!
Ga poveznem čez obraz.
Za začetek, brez poplav.
Vsega malo … A bo prav?  

*********************************

glasbena podlga: Mike Oldfield - Muse
http://www.youtube.com/watch?v=M4KxgMgy9K0&feature=related 

Besede … besede … na tisoč besed …
iz črk izvezene »Jih sprejmeš v pristan?«
neslišne spet glasne za jutrišnji dan …
bi vate zaplule, objele tvoj svet.

Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne!Najdene vsakič, ker puščajo sled.

Besede … besede … zložene v paket …
Izvij jih iz bube … želijo na plan!
Nemirni metulji na tvojo bi dlan …
begavih pogledov … te iščejo cvet.

Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne!Najdene vsakič, ker puščajo sled.

Besede … besede … kdaj sladke kot med …
Izbrane dišave … Ti vonj je že znan?
Ne vprašaj: Za koga? Je zate buket!

Besede … besede … njih zven je poslan.
Iskrive, igrive … še dam jim zalet …
Naj srečo položim ti v prsi poljan.

Besede … besede … na tisoč besed …
Iznikle? Zgubljene? Zašle so na stran?
Ne! Najdene vsakič, ker puščajo sled.

***

Misli in pesmi, ki so nastali med komentarji tega bloga:zapisal: BIN

Hvala Vilinček!
Sedem “binov” ti si vtkala,
v sonetni ritem in refren
v poznih urah rečem “hvala”
za daljšo pesem sem - prelen 

V noročje se tebe …
(prosta poezija - rime)

***
“Sreče, malih radosti, zdravja, veselja,
 ljubezni in veliko sonca v življenje …
ti želi Vilinček!” 

glasbena podlga: Miriam Stockley - Perfect Day

http://www.youtube.com/watch?v=f3LdZsX_o78&feature=related 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

lastna fotografija

A vidiš
te barve?
A vidiš
naravo?
A slišiš,
ko pluje …
z valovi neba?
A čutiš
dražljaje,
okušaš dišavo?
A vonjaš,
ko spušča …
na tvoja se tla?

Lepota
izvirov …
Lepoto
korakov …
Le ona
varuje
te v mračnih nočeh;
lahkotnost
jasnine …
iz njenih vodnjakov;
ljubezen
je tista
ki sije v očeh.

Elipsa
za jutri …
Elipsa
življenja …
Edina
ki šla bo
v temine s teboj.
Eno sta,
eno …
svetlici dehtenja,
esenci
opojni
in blaženi spoj.

Ko nežnost
te boža …
Ko nežnost
delita …
Kar daje,
daruje
iz lepih želja;
ko vsaka
je solza
s poljubi pokrita,
kjer jezer
so vrela
draguljev srca.

S soncem
v prsih …
s sončnimi
prsti …
si sreča
iskala bo
prostor za sebe;
socvetja
opojev …
s pomladnimi brsti,
selijo
naj toplo
v naročje se tebe.

************************************

URA ZLATA - in MIJAU
(voščilo)

Vse najboljše ti želi VILINČEK

glasbena podlaga: Roy Orbison - In Dreams
http://www.youtube.com/watch?v=zbxsmcT7GOk&feature=channel

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala pesem)

lastna fotografija

M oram … moram!
Čas mi pravi,
da je dan posebne sorte.
Res, da nisem pekla torte …
Ni denarja? Vse je v krizi?
A da bi te vsaj besede,
ki sadim jih v srčne grede,
čokoladne sladkosnede,
ki častijo te v slavi …
zapeljale k polni mizi.  

I luzija?
Prazna vdaja?
Praviš, da so lačna usta?
Da preveč je hrana pusta,
nezačinjena - postana …
šla ne bo v želodček prazen?
Ker preveč je vonj porazen,
ves galanten … kurtoazen?
Če se duša z njim napaja,
Čir grozi mu ali rana? 

J akost zvoka
`koj povišam.
Ti izvedem raje forte,
da začutiš do aorte …
tja v globine tvoje biti,
v krvničke belo – rdeče,
v čute - žile naj zavleče
in zasidra se glas sreče …
Ko me prosiš, da utišam,
dam glasneje ga naviti. 

A bi raje
kar čez meje?
S tako bolj poskočno vižo?
A ne skrči - drisko - grižo,
ki bi ritko peklo - žgalo.
Pri začimbah bom pazljiva.
Nočem, nočem biti kriva!
Majčkeno le nalezljiva,
da trebušček se nasmeje;
Ne! Ne bo te še pobralo…  

U RA ZLATA
ne poklekne!
Slišiš čas, ki v dalj “tik taka”?
Pa četudi kakšna dlaka,
se bi našla na jeziku.
A ni kar ne bodi jezen,
je recept izbran … ustrezen.
V njej le vaju je ljubezen,
ki še cimi na veliko …
Naj ti vsakič znova tekne. 

***

Še na mnoga leta dragi Mijau!

Naj pesmi žar bo dar poetu!
(prosta poezija - rime)

glasbena podlaga: Whereever you go - Richard Marx 

http://www.youtube.com/watch?v=OYVdwKxmBVM&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)

(lastna fotografija)

Morda nespametna?
Neumna?
Ko znova iščem pot do tebe …  
Pogum ni dober za dekleta,
ker vse prevečkrat ranim sebe.

Svoboda nosi mi veselje.
Prepolna je življenja  duša.  
A jaz … 
na dvoje sem razpeta:
Zakaj srce me ne posluša?

Zakaj?
Zakaj se vedno vračam?
Razum igra na druge strune!?
Lahko letela bi kot ptice.
Tam božal bi me zven fortune.

A jaz v globinah vidim sonce,
ki sveti …
sveti …
ta mi poje.  
Zatiskam si oči resnice?
Naj čas zapiše stihe svoje …

Ne vežem ga
in ne prisvajam.
Naj prosto sije kamor hoče.
Da vsak korak bi vodil k sreči,
ki ga prehodil boš v bodoče.

In če še kdaj
v moj svet pokukaš?
Voščilo nosim ti v paketu.
Ne zmogla temu sem uteči:
Naj pesmi žar bo dar poetu.

***

Naj bo sreče in sonca
zate vedno dovolj.

Vse najboljše za tvoj praznik!

Ti želi Vilinček.

***

Lepe misli, utrinki in poezija,
ki so se rojevali naknadno ob komentarjih:

Dragica pravi:
April 17th, 2009 at 3:27 popoldne e

v verzih dobrega in ljubecega odnosa,
pesem pa krasna voscilnica in izpoved.

~ nagajivka ~ pravi:
April 19th, 2009 at 6:58 dopoldne e

Naj kamor hoče … prosto sije,
kdor si želi, da bi sijal.
Naj z oblakom se pokrije,
kadar rad bi deževal.
Naj ga mavrica ovije,
ko bi v barvah se bleščal.

Prosta in svobodna izbira
omogoča nam veselje,
oživlja dan, naklanja mira,
so različne naše želje.

Je dolga pot do teh spoznanj,
da ljubezen je v svobodi.
Skozi dimenzijo sanj,
brez okov srce nas vodi.

Naj prosto sije … kamor hoče,
kdor sijati si želi.
Naj z oblaki skupaj joče,
kdor uživa v temi.
Ko kaplje v žarkih so navzoče,
mavrica se razživi.

Od ljubezni te me nič ni manj,
ker vem, da vsak svoj sen pestuje.
Kdor srečen je – sem srečna zanj!
Da me le kdo načrtno ne onesrečuje …

VILINČEK pravi:
April 20th, 2009 at 1:59 popoldne e

Me vikend zvabil je v naravo,
lovila sem lepote njene.
Se trudila živeti zdravo, (?!)
kar dobro duši
in telesu dene.

Na pašo dala sem možgane,
podvrgla se še fiskulturi;
da kar grešila sem od hrane,
se brž in kmalu v nič pokuri.

Smo malo pekli na roštilju,
s prijat`li se poveselili.
Prej gnali kri smo po ožilju,
po bližnjih hrbčkih se podili.

Bila je tura kar naporna,
potem še družbo sem gostila.
Zvečer le padla sem umorna
in v saldki sen
se z angeli zavila.

VILINČEK pravi:
April 20th, 2009 at 9:15 popoldne

Metuljev poljub
na obalah ljubezni…
V pesku časa.

Prihajam iz pravljice
(prosta poeizja) 

I surrender To you Love - Ernesto Cortazar

 http://www.youtube.com/watch?v=BnzysqMgEDc&feature=related 

slika internet: STANKA GOLOB (slike iz peska)

Prihajam iz pravljice,
ki se je bleščala pod soncem.
Le kdo bi vedel zakaj?
A pristala sem v svetu,
ki sem ga iskala vso življenje.

***
Mar sem ga res?

Tisoč naključij,
skozi čas te zapelje,
ker zavest ne ujame
vase moči
in globine stopinj,
ki si jih vtisnil v danem trenutku.

Kam, le kam grem?
Nezavedni koraki,
ki lahko nosijo v svojem naročju
vso tvojo prihodnost.
In vsakič znova lahko oživijo,
morda drugačni,
še lepši
kot takrat…
Ker v njih ostaja
le lepota,
ker si jih take zapisal vase.

***
Moj beli cvet!

Prehitro živimo,
da bi lahko dihali
s polnimi pljuči vso sedanjost,
da bi lahko začutili
vsak trenutek posebej.

Življenje je kot reka,
ki te nosi iz kraja v kraj.

Moja reka?
Moj pogum?

Kako pogum?
Plašljivo sem dete,
ki se še vedno skriva v
kotičkih svojih brezčasnih sanj,
kadar me je strah
teme in praznine.
Kadar me je strah
sivine…
Kadar se bojim,
da bi te izgubila.

Čeprav ljubim
z vsem svojim bitjem …
ljubim.
Čeprav verjamem
vase
vate
v nas…
Čeprav verjamem v življenje,
in v sonce, ki ga rojeva.

***

Vračam se k soncu,
k tistemu soncu,
ki je sijal v meni
v najlepših barvah,
ko uzreš čisto
nove svetove…

Tako lep je.
Odpiram dlani in letim:
Ker znam leteti.

Četudi mi uk
je le lasten izvir:
Lahna so krila…
vsa mehka in topla.
Mar so z napako?

Aritmija?
Izgovor za samouke.

A sonce je v meni
to me napaja…
Moje svetle oči,
ki z zaupanjem zrejo v templje večnosti.

***

Le kje naj pristanem?
Le kje mi povej?
Ne znam še pristajat,
moj svet je brez mej.
Ostanem v zraku?
Ne! Nočem teme!
Da tla se ne vdrejo
in vzame mi vse.

Morda pa čez sanje,
ker tam znam leteti…

Tam pravljica moja le v sreči pristaja.
Ker vsak njen začetek
je zgodba brez konca…

Čez temne gozdove,
urokov se branim …
je v duši svetloba
neskončnih obzorij.

In Eros z bogovi
Kam ta me zapelje?
Želim si ljubezni,
ker v meni utripa.

***

Le kam sem zašla?
Že v obroču sem časa…
Ker z upanjem vero
je lažje živeti.
Spet ritem!
Spet ritem!
Se vržem iz njega…

***

Med svoje korenine pojdem,
kjer je moj rod:
Da ne ugasnem.
Da ne pozabim.
Da se zavedam.

***

Moder metulj je poletel do neba
in se razlil v modrino.
Tam, kjer so zvezde,
tam, kjer si ti ljubezen.
Kjer je noč in je dan…
Še vedno sem v zraku,
ne vidim na tla…
Le kozmus me vodi
in notranji glas.

In moja mavrica?
Življenje je pisan svet?
Solze in smeh …
sonce in dež.
Nad oblake letim, moja pesem
nima začetka in nima konca…

***

Še vedno ne znam leteti?
Zlivam se v mavrico.
Postajam mavrica…

Mar sem to jaz?
Solze in smeh,
dež in sonce.
Solze, solze…

Kje je smeh?
Tukaj je.
Sem res mavrica?

***

Stojim na postaji …
s cvetjem na dlani.
Za devetimi gorami te najdem.
Želim si ljubezni,
želim si ljubezni…
Tam si … tam.

Ne! Ne priznam.
Smuči si nadenem in pancerje tudi…
Nagajaš? Nagajam?
Zakaj?
Ko pa vendar želiva.

S pogledom iz vrha,
spoznam da si v meni,
kot pesem,
ki v večnost se zliva za naju.

Kako naj se vrnem
ko plaz me zasul je?
Bojim se strmine,
globokih prepadov…

Že pležem,
že skačem
kot v letih otroštva.

***

Le ritem zamenjam,
že pesem je v zraku…

Ker dušice svoje ne dam še izpiti?
Ne dam se!
Ne dam se!
Zakaj mi nagajaš?
Te nežno pobožam,
ko v reko se zlivam,
da vode dovolj bo
za jutri in včeraj.
Ker v meni utripaš,
te čutim ob sebi.

Si res ti ob meni?

Na belem oblaku si najdem zavetje,
če mi težko bo…
če trudna obstanem.
Da sivi bili bi?
Mi vera to brani.
Jih v rožnate rišem…
vse madeže brišem.

A kdo je zdaj to, ki mi s sončkom posije?
Na kopno me vleče,
ko pljujem po toku.
Morda pa res malo je koža nabrekla?
Od vlage še plesen morda me napade?
Pa pojdem plesati …
ne bom se branila,
V sonete gazele iskrivo me vleče…

Igriva so polja…
V objemu sem sreče?
Skozi rimo me nesejo sončni napoji.

Nov svet … melodije…
Če znam že leteti?
Le kdo bi to vedel?
Že pojem po svoje.

***

Prihajam iz pravljice,
ki se je bleščala pod mesečino
V modrino me odevajo tvoji napoji.
Moj mesec … moj srkivnostni mesec.
Mar sem res modra luna?
Kaj, če bom prazna?
Kaj, če bom sama?
Ljubezen me greje,
močnejša so čustva.

Le kje si?
Le kje si?
Te iščem nemirna…
Povsod si povsod?
Ti moja neskončnost.
Si zvezda,
si sonce,
kdaj veter z oblaki.
Si mavrica,
luna,
spet reka življenja.
Povsod si povsod…

A kje naj te išče
moj svet domišljije?
Ko pa vedno si z mano,
tam daleč in blizu,
ti pravljica moja
ti pesem brezmejna.

VSA SREČA SVETA

“naj nas doleti v letu 2OO9″ 

(kombinacija soneta in prostih rim)

glasba: Happy New Year (ABBA)

http://www.youtube.com/watch?v=dcLMH8pwusw 

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)

slike: Stanke Golob

Če moč bi imela …
kot sonce neba,
razlivala žarke na vse bi strani,
da vsak bi zasvetil
v mraku … v temi,
izgubil nikdar bi ne sanj in želja.

Vem,
to je le pesem
otroških oči,
ki močno želijo si sreče sveta.

Če moč bi imela …
sij čistih voda,
solzami bi prala vso žalost - kali,
le z bistrih izvirov
bi točili si,
napoj, ki bi vračal svetlobo srca.

Vem,
to je le pesem
otroških oči,
ki močno želijo si sreče sveta.

Če moč bi imela …
vso vero boga,
od duše do duše
odprtih dlani,
bi nosila radost – darove na tla;

posula bi s cvetjem
vse sive poti,
da vsak bi se našel
v ljubezni za dva,
za sabo pa puščal bi tople sledi.

Vem,
to je le pesem
otroških oči,
ki močno želijo si sreče sveta.

***

Pa vendar ujamem
te žarke neba.
Ne rabim v višine,
bogov vseh moči.
Ni treba poseči
v čistino voda,

ker v tvojem naročju
se solza bistri.
Drug drugemu dala sva sonca luči,
ko v srcu razrašča
se čudež sveta…

Vem,
to ni le pesem
otroških oči,
to TI si ljubezen … vsa sreča sveta.

****
(haiku)

Biserne solze
lovim v svoje oči.
Kmalu v sreči.

Čez širno nebo
naj ponese jo k tebi.
Ta sončni napoj.

*********************************

Zgoraj priložene slike so avtorska dela:

umetnice Stanke Golob

(več o njej pa v spremnem besedilu)

Njeno razstavo pa si je moč ogledati
v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu,

do 9.1.2009

MEHKE STENE

 Ustvarjanje Stanke Golob je neločljivo povezano z naravo, ki jo prikazuje v njeni neokrnjeni podobi. V skoraj dvajsetletnem kreativnem obdobju, v katerem se je neprestano izobraževala na različnih likovnih tečajih, je ustvarila več tematskih sklopov, posvečenih dolinama Soče in Bače. Slikarkino navezanost na domače okolje poudarja tudi specifična tehnika »slikanja« z raznobarvnim peskom iz slovenskih rek in potokov, ki daje njenim stvaritvam pečat edinstvenosti.V likovnem opusu Stanke Golob zasledimo tako stvarne upodobitve gorskih pejsažev kot tudi podobe nadrealističnih krajin, obogatenih z geometrijskimi liki in abstraktnimi elementi, ki poudarjajo drugačno prostorsko razsežnost. 

Slikarkino željo po globljem raziskovanju perspektive in prostorskih učinkov na dvodimenzionalni površini izražajo tudi samostojni geometrijski liki, ki jih premišljeno razobesi po galerijskem prostoru. Samozadostne, svobodno preoblikovane geometrijske strukture, ki »mehčajo« trdne stene in iluzionistično razširijo dejanski prostor, vabijo gledalca, naj pogleda onstran prevladujočih prostorskih omejitev.
Posebno poglavje v raziskovanju tridimenzionalnih prostorskih učinkov predstavljajo prosto stoječi objekti, sestavljeni iz steklenih plošč, zrcal in peščenih motivov, ki s pomočjo umetne luči ustvarjajo spremenljivo igro svetlobe in senc. Senčne podobe, ki se izrišejo na stenah, so bežne in neoprijemljive, vendar gledalcu nazorno prikazujejo, kako avtorica dojema življenje in človekovo naravo. V njenih zadnjih delih pravzaprav opazimo povečano zanimanje za upodabljanje človeške figure, ki se pojavlja bodisi v svoji realni podobi bodisi v stilizirani obliki, s katero zaznamuje prisotnost inteligence (višje sile) v naravi. Realistične upodobitve rečnih strug oživljajo personifikacije naravnih pojmov, ki spominjajo na bajeslovna in imaginarna bitja iz antičnih mitologij.Slikarska dela Stanke Golob so premišljeno komponirana in tako barvno kot kompozicijsko skrbno uravnotežena. Njena svojevrstna ustvarjalna tehnika je dovršena, pravo virtuoznost pa zaznamo zlasti v subtilni obdelavi barvnih prehodov in v modeliranju senc, ki jih izdela s peskom različnih barv in granulacij. Pridušena paleta naravnih barvnih odtenkov poudarja brezčasnost in lirično razpoloženje na kompozicijah, ki nam odstirajo slikarkin osebni odnos do Zemlje. V njenem delu začutimo jasno željo po iskanju enosti z naravnim okoljem, po vživljanju v naravo, ki obuja idejo o romantičnem stapljanju človeka in narave.

spremna beseda:Nataša Kovšca