glasbena podlaga:  KITARO - Koi
http://www.youtube.com/watch?v=VVdBzcgmvg8&feature=related 

(Ne gre za priedbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija)

lastna fotografija

Prišla bo v najin svet,
prišla …
odprla popke bo cvetov,
da bi ponesla zrak dehtiv,
ki širi z rajskih se vrtov,
kjer čas ljubezen je spojil …
Le nežil bo nemirna tla. 

Čeprav še njen razcvet,
čeprav …
se skriva v krošnji golih vej,
ki se pojijo z lepih sanj,
sva našla skupni vzdih v njej,
s kresnicami prihaja v dan …
Že sluti vonj se nje dišav. 

Le žar objetih src,
le žar …
dotakne se luči neba.
Z vrhov pa vse do korenin,
ker v eno skupaj sijeva …
iz jedra v jedro globočin,
razliva se nebeški dar. 

V izvir pretaka se
izvir …
z napoji hraniva svoj raj,
življensko moč - sokove nje,
ko vračava si vse nazaj
in rasteva v sinjino dne,
ki združil najin bo vsemir.

***

avtor: daljnovzhoden

Pink Floyd - Run like Hell - from Pulse
http://www.youtube.com/watch?v=y2aOccbfAqE 

Gorim, ko se utapljam,
stojim, ko se vzpenjam,
molčim, ko sanjam.
Potujem po brezpotjih,
duše mrtvih lic se priklanjajo,
kastriranci pojejo pesem o nasladi.
Strmim v sijaj jeze,
tičim v breznu zla,
lovim edinost.
Razpadanje svetosti,
svetilke oddajajo mračen sij,
luna pod pretvezo teme skriva svoj obraz.
Živim pod lupo oči,
kričim nemim v čast,
hitim skozi čas.

***

 avtor: bin

Bel cvet bo kukal vanj,
bel cvet …
nedolžno nežen, nebogljen,
bo v toplem vetru zadišal,
nemir v globinah prebujen,
se bo sprehajal preko trav
snubec, v svilo ves odet.

Razkril se bo, saj veš,
razkril …
v mehkobi mačic, v petju ptic,
v šumenju reke, kot oblak,
kot dva ljubimca rdečih lic,
dve vroči srci, en korak
in en utrip neustavljiv.

Vzplamtel bo v njem te dni,
vzplamtel…
mogočen plamen iz globin,
v katerih je vso zimo spal,
sanjaril svod neba modrin
in zvezde, ki jih bo prižgal,
vse zvezde …, kdo jih bo preštel?

Midva? Kje bova tedaj
midva…
v pomladi, ko vse zaživi?
Zlat žarek sonca v beli dan,
potoček, ki prek polj hiti,
spev ptic v ljubezni igro vtkan?
Vsemir naj z nama se igra!

************

avtor: vilinček

Azurno nebo
na glaju srečnih oči.
Zrcalo časa.

***

avtor: daljnovzhoden

Sveti svet

Plapolajo zastave,
ozarjeni kriki rdečijo
v posmeh zmagi.
Negibni veter
boža strast,
razsodnost blazni.
Solze črnine
izgubljajo smisel
v čast zemlji.

***

avtor: vilinček

V nenehni rasti,
krošnja in korenine
razvejana v svet.

Kadar ti čas ne
da rasti navzven, lahko
rasteš v notranjost.

***

Nate čakam vse življenje.
(prosta poezija - rime)

v prepletu vilinček - daljnovzhoden

glasbena podlaga:  Reamonn - Only when you sleep

http://www.youtube.com/watch?v=ykjPmEH-SsE&feature=related

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija.)

(lastna fotografija)
***
avtor: vilinček

Naj ti zvezde šepetajo, 
ki jih skrivam pod blazino,
ko ljubkujem lepe sanje,
da z resničnostjo se zlile bi kot čustva in občutki …
porojeni iz ljubezni.

Lahni, topli, mehki, nežni …
nepozabni kot trenutki,
 kadar vzhičena prevzeta jadrava čez sinje planje, 
nad jezeri čistih misli
in se božava z milino.

Od izvira pa do časa …
vse od veka pa do veka,
kjer se pravljica začenja.
Mar sva vedela že takrat ter od nekdaj se poznala?
Nate čakam vse življenje …

Ne ugasne zvezd iskrenje,
ker za srečo sem jih brala,
da pod tvoje vzglavje dela bi njih žar, ki ne pojenja …
saj razžarja se za naju,
ko se duša v dušo steka.

***

Kot ozvezdena rečica,
čez nebesni svod preliva
se svetloba pradavnine,
iz studencev večnih vznikla … z njo semena zasadila
sva v črnilo oceana.

Prvobitna - čista prana,
prvi vdih - življenjska sila …
da bi mogla v njem kaliti in pognati v korenine,
s svojim bistvom greje, hrani,
daje zrak in jih zaliva.

Le prepletiva jih skupaj,
ko darujeva se nadi,
da razvejejo se v širi …
s stebelca v mogočno deblo, ki viharjev se ubrani …
Naj usliši naju prošnjo.

Rastiva v bogato krošnjo,
ki kot popek v tvoji dlani,
ko brstim le zate ljubi, v vsej celoti svoji zbiri …
se razvila bo v cvetove
in dišala po pomladi.

***

Pajčevinaste
niti časa spletiva
v rešilno vrv.

*** 

avtor: daljnovzhoden

Sprehajam se
po polju sredi noči.
Ni temna,
ni črna,
le zvezd ni.
Tiha noč.
Ne da mi spati.
Preganja me
po polju.
Nisem se vdal,
grem naprej.
Kam?
Naprej po polju
sredi noči.  

***

Strmim v izhod.
Pajčevina prekriva
zabite duri.

***
Nevidno božam
zrak hrepenečih misli
sredi neurja.

Taljenje sredi
beline, stik, ki ga ni,
pesem tišine.

Slika v sliki.
Izgubljeni strah preti
željam v želji.

***

avtor: bin

Naj te kapljice svetlijo,
ki polzijo po obrazu,
ko te dvigam vedno znova,
tja kjer zame si žarela v barve mavrice objeta…
bel metulj na rdečem cvetu.

Svoj kamen bom zaupal dletu,
naj kleše čustva vanj ujeta,
da zasijeva v ljubezni brez bojazni, kot bogova,
v soju zvezd, v objemu groma
na žgočem soncu, v zimskem mrazu.

Čas bo svoj korak ustavil
in priklonil se spoštljivo,
pred podobo večne sreče.
Za trenutek bova stala na oltarju kot daritev,
ki jo ogenj použije.

Dvoje src en ritem bije,
v eno samo izpolnitev,
nedosežene globine, med vulkane plameneče,
med valove oceanov…
v eno dušo naju zlije.

***

Blestiva sled se vame zlivaš,
trosiš bisere v globino,
zvezdni soj v črni prsti…
drobno seme bo vzkalilo, se pognalo proti soncu
z vročo željo neustavljivo.

Razprl se bo list igrivo
dajal svoj začetek koncu,
srkal sok iz korenine, vse do vej posutih z brsti
neizpetega življenja,
v novo srečo - biserino.

Vse temnjave bom odstrl
in odprl vse pregrade,
pil sokove iz studencev,
ki na svoji temni poti vase spirajo rudnine…
Plodna prst cvetlici sreče.

Oh kako… kako me vleče
tja, s teboj, v objem topline,
med metulje, drobne ptice, v družbo čarnih cvetnih vencev,
tja v omamni vonj pomladi…
Izpij moj sok, izpolni nade.  

***

avtor: menišček

Nisem se zmotila,
da se pomlad je tukaj nastanila
z ljubeznijo, vedrino srca napojila.

 ***

avtor: lea

Bobni tišina.
Nikjer ni žive duše.
Luč lune riše
v globine črne teme.
Spokojno spanje brez sanj.
***
Razpotegnjene
stvaritve poznega dne.
Sonce v zatonu.
Žareča luč slovesa.
Prehod svetlobe v temo.
***
Šum mlade burje.
Igriva glasba valov.
Srebrnost noči
razlita preko morja.
Prvinski dotik lune.

***

avtor: vilinček 

Za Ajro in njeno ozdravitev:

http://poesias-neikka-neikko.blogspot.com/2010/02/ljubezen-za-ajro.html  

Lek je v skrinjici,
ki jo bo odprla le
tvoja mavrica.

Solzne svetlice
v soncu lepih misli.
Božaj ljubezen.

***

 V soju sončave
(prosta poezija - rime) 

Aerosmith - Crazy(HQ)W/Lyrics
http://www.youtube.com/watch?v=m7zB2eXu_Vw&feature=related

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija.)

lastna fotografija

Včasih se čutiš svoboden kot ptica,
saj krila so v krilih nebeških poljubov.
Raznežijo lica
se v žarkih zlatečih …
kot bil bi v prelesti
serafov … kerubov,
a sebe si našel v najlepših povestih …

Drastljiv dišav, ki v hotenjih dehtivih,
hotele vsak delček bi tebe obseči.
V peresnih razlivih,
z deviško lepoto …
ki kakor slapovja
želijo poteči
in zleči se v sladka medena satovja …

Da v njih se medila bi kapljica vsaka,
ko z vrha privre in preliva se čezenj.
Vsa voljna se staka
ter v eno združuje …
ker vsakič naproti
ji pride ljubezen,
ki v soju sončave se v loku bohoti.

*********************

Lepe misli, haiku in poezija pesnikov, ki je nastajala
med komentarji tega bloga:

***

avtor: daljnovzhoden

Vzklilo je seme
sredi puščav osame,
raste k soncu.

***
avtor: vilinček

Njeno jedro v
jedru vsakega bitja.
Spajanje jeder. 

***

avtor: tom

V tvoji poeziji
polni vstajenja
je hrana besedi.

***
avtor: vilinček

Prav vsi nosimo
v sebi luči vstajenja.
Najti jih v sebi.

*******

avtor: nagajivka

~~~

Tam na zgornjem robu kotla …
kjer potihne bučen svet,
tam kjer žarek se zrcali
na belini … med kristali,
tam kjer vetrc v svojem plesu
na odeji pušča sled,
kjer tišina nagovarja,
boža gorskih ptic ščebet,
kjer visokih smrek vrhovi
se dotikajo neba,
tam zavem se:
nad megló …
vzhaja zarja,
nad oblaki …
vedno znova
za nočjo …
ko pretežki so koraki,
da prižiga
luč srca. 

~~~
http://www.youtube.com/watch?v=a1u3phAVTE0&feature=related 

~~~

Naj v soju sonca
se lesketajo tvoja
bela peresa.
~~~
Razpri jih sanjam,
da zaživijo barve
tvoj’ga življenja.
~~~
Razpri življenju,
da ostvariš svoje sne,
vilinsko bitje.
~~~
Iz mavrice stkan
je obok tvojih poti
proti svetlobi.
~~~
Tvoj glas je odmev
pesmi tvojega srca.
Všeč mi je ta zven!
~~~
Lepa si kadar
prepevaš o ljubezni
iz odseva duše.

***

avtor: vilinček

Nevidne očem,
a najdejo pot do nas.
Svetlice časa.

******
avtor: lea

ujeta v korak
gledam sneg na vršacih
oddaljeni svet
***
ledene sveče
tok večernega mraka
jek v nočnem snegu
***
večerno nebo
z veliko zgoščenih senc
orošenost šip
***
globina noči
v prividu nestalnosti
veje snežni hlad

***

avtor: vilinček

Razgrinjajo se
 sive in težke zavese.
Njegove luči.

***
avtor: daljnovzhoden

Praznik vstajenja,
odsev zgodovine v
času brstenja.

***
avtro: vilinček

Lesketa se, ko
si drug z drugim polnita
božanski nektar.

***

avtor: Dragica

v senci sonca
lok zaobjema
dan in noc

***
avtor: vilinček

Iz brstečih sanj,
v brstečo življenje.
Božajočih sonc.

***

glasbena podlaga (predlog: nagajivka)
MI MANCHI - Andrea Bocelli live
http://www.youtube.com/watch?v=3zuylllS12c

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija.)

lastna fotografija

So našle se misli … Na sredi nekje?
Je vez? Energija? Naključje morda?
Pa vendar lepo je, ko pesem srca …
zasliši se z dalje in seže do te.

Mar bog bi to vedel? Vesolje to ve?
Ko čas, ki še pride začutita dva …
Kot gledal bi jutro z očesom neba,
kjer zlatih trepalnic se veka odpre.

Tam vzhajaš v naročju nebeškega sla,
ki novemu dnevu prižgal bo luči.
Počasi budi te iz spečega sna,

da v sebi bi čutil njegove moči.
S čarobnim sijajem te v žarke obda,
ker njega ljubezen se vate vzžari.

avtor:  NAGAJIVKA

Kot nitke svetlobne s čarnim sijajem
spletajo mrežo zaves pajčevine,
nasujejo v zibel ti biserovine -
te kapljice rosne, ki z lahnim dražljajem

polzijo med plesom, da z nežnim trzljajem
spojijo dotike v enost vsebine.
Kot združene kaplje morske globine,
 v ritmu nihajev valujejo z glajem.

Podobne so misli. Prepredene v vez.
Nevidne, neslišne, neotipljive.
Osamljene kdaj od peklá do nebes,

pa vendar odtisnjene v skupne arhive.
Ne/zavedno spojene v mreži navez -
so silne moči – a (še) nedokazljive.

(by nagajivka)

***
avtor: BIN

uTRIP SOBOT NI TIH

S teboj spoznavam čare poezije.
Vsak nežni klic razburka sanj gladino,
v zavetju tvojem svetlo rastje klije,
med brsti rož spet ptič žgoli v tišino.

Apolon, a ne bog, le plah metulj
želim si biti v tvojem čarnem gaju.
Na krilih igra krogcev in krivulj
za vse ljudi in malo še … za naju.

***
avtor: NAGAJIVKA

Mislim, kaaaj? Halooo?!
O kakšni konkurenci zdaj ti to???
Pesnjenje ne more bit’ “formalno”!
Duo, trio … vse je to “normalno”!
A ne poznaš še te olike???
Ker veš … ne gre res za “replike”!
Gre za stihe po navdihu,
da izdahneš kar je v dihu.
Če pa v dihu sape nimaš,
pol pa pač kr’ neki zrimaš.

***
avtor: DALJNOVZHODEN

Olika vedno
polika mišljenja treh.
Simbolika sanj.

***
avtor: BIN

(za by nagajivka)

Saj imaš prav! Glede olike.
A ta nikdar ni b´la za bike.
Le kraljične in spletične,
prve slavne druge mične
in galantni kavalirji,
(v ozadju pa špetirji),
So formalno jo gojili,
kdaj z gnojnico vse polili,
prav zaradi konkurence,
(živa priča so Firence!)
vklesane v kamen žive sanje,
ti princeska ujeta vanje…
Prijemlje me, da b´šel na štrik,
ti pa me učiš… olik???

***

Vsak brizg krvi poslan v napete vene
pogled, objem, vsak nežen stik telesa,
svoboden gib ujet v prvine plesa
zaklepa dušo v mrak, med temne stene.

In vendar prav ta mrak jo znova žene,
sprosti se zubelj iz globine kresa,
zasije v dnu priprtega očesa,
v globino biti človek znova krene.

Kam vodiš duša moj korak tresavi?
Si palica, korenček? Si oboje?
Kje naj meso svoj divji ples ustavi?

Kje je v globinah konec varne hoje?
Kje si duša? V prsih, morda v glavi?
Kjerkoli si,v življenje greva v dvoje.

***

avtor: lea

Med suhim listjem
preblisk beline zvončka.
Zima odhaja.

***

avtor: nagajivka

(za by bin)
~~~

Olika ta gre iz roda v rod!
Zato pa v svetu vojn živimo!
Poln muk je … poln zablod,
k’ se prou nč ne naučimo!!!
Bikci včas’ vsi razpuščeni,
en čez druzga bi z rogovi
se borili,
plot leseni, travo, cvetje …
poteptali,
kot razjarjeni “bogovi” …
v silni vnemi, zgolj za “zmago”,
da bi svetu dokazáli,
da nagon drži jim špago.
Gon bo vladal na tem svet’,
še naslednjih taužent let???

**
avtor: nagajivka

(za by Lea)

~~~
avtor: nagajivka

Zvonček se nagne
v smer cerkvenega turna:
“Le komu zvoni?!”

***
Ti veš kaj se skriva onkraj neba,
ko izpereš sledove prahu iz srca -
to odvečnost strahu,
ki mrtviči telo
da z morami sna
bi ubila duha.

Na krilih nasmeha potujem, svobode,
nad reko plazóv masovne zablode,
brez teže okov,
ki vlekó v temô
sluge podzemlja,
nevedne oprode …

Ti veš kje se igra dvoma konča,
ker veš kje je moj nasmešek doma.
Brez njega me ni,
ne tebe, ne naju,
v tragikomediji
tega sveta.

~~~
http://www.youtube.com/watch?v=S-wM3xLTXQU
Sega Piano Nocturne & “I Just Smile”

***
avtor: bin

TIH SOBOTNI TRIP

Brezgrešno se beseda v venec vije.
Njej poješ slavo, eni in edini,
večni nosilki sreče, harmonije,
mar njen izvir v tvoji je globini?

Izpraznil Amoret je zlati tul.
Nič več puščice v srcu ne skelijo.
Iztekel se je čas popotnih cul,
a v njenih tonih sanje še zvenijo.

*** 
avtor: vilinček

Naravni izvir
vseh kreposti in vrlin.
Svetloba čustev.

***
avtor: Daljnovzhoden

Režemo brazde,
sadimo up človeštvu.
Ples, sij razuma.

***
avtor: Vilinček

Na poti skozi
sebe spoznavamo bit
vsega življenja.

***
avtor: Bin

SOBOTNI TRIPTIH

Na breg ukročene reke sonce sije.
Ponižno tečem dalje proti morju.
Prešlo hrumenje je, prešle norije,
že kaže cilj se, v zarji na obzorju.

Iskri tvoj stih se v produ, kot dragulj.
Preprost, a brez temin, kot cvet zlatice.
Povsod drugod je v reki blato, mulj,
v brzicah tvojih rim so še bleščice.

***
avtor: vilinček

Dragulji srca
lesketajo ljubezen.
Lepota poljan.

***

avtor: Bin

Snežna odeja
prekriva popke cvetlic.
Pomlad prihaja.

Le svetli biseri

(haiku)

Pravljičen svet,ki
ga rojeva ljubezen.
Čar brezmejnosti.

Le svetli biseri
spominov naj stopajo
z nama v nov dan.

Osrečuješ me
plam nebeških pogledov.
Moj zrak ti je vdan.

Po prisanjanih
poteh stopa prihodnost.
Zapisi časa.

******************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

avtor: BIN

Da mi je biti sončni žarek…
Z ljubeznijo bi zlil se v hlad somraka,
naravnost na srce premrzlo, strto,
vroči ogenj, ki ga željno čaka.

Da mi je biti hladna senca…
Zakril bi nežno lice pred vročino,
le božal bi oči z mehkobo svile,
čarobne slike spuščal jim v globino.

Da mi je biti prah na poti…
Na tvoji dolgi poti v lepše čase,
prekril bi trdi kamen, trnje, blato,
vse grdo, bolečino, …, vzel bi nase!

Da mi je biti drobna ptica…
Zapel bi pesem, te zazibal v sanje,
o lepih dnevih, sreči in ljubezni,
ker dobro vem, da še verjameš vanje.

**

avtor: vilinček

Pisala se je
in še se bo pisala.
Brezčasna pesem.

***

avtor: nagajivka

2010 - kar brez pesmi začet?
Ah, to pa ne gre! Le časa zmanjkuje.
Reala zahtevna mi dan zapolnjuje,
a spletem v Januar vsaj ta sonet.

Pogrešam preplete slovenskih besed!
Prepolna ušesa besede so tuje.
Pogrešam domačo! - mi spet narekuje
srce, ki pestuje jo, ko grem v svet.

In pesem mi manjka. Pa rima. In stih.
Ritem, ki vabi v zapis melodije.
Zasuta sem z delom. Tja izlivam navdih.

Pa vendar mi manjka še svet poezije.
Kot mórij oseka bi, jezêr presíh,
dušo zažejala v bit nostalgije.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=3zuylllS12c 

***

http://free2rhyme.blog.siol.net/2010/01/21/nocturno/

~~
Oj, ta duša večno neizpeta,
prepolna novih vtisov, doživetij,
poeta slast in muka tisočletij,
med čas razuma in ekstaz razpeta.

Kaj jo mami, da želi polêta?
Sen? Izpoved? Glasba? Vonj poletij?
Nemir duha privabi jo iz zavetij,
ta blažen zven, med strunami trepêta.

Kot bi prepevati hotela odo.
Zahvalnico ustvarjanja lepoti,
tej svežini rose med prirodo,

ki lajša ji težak korak na poti;
izviru, ki poji jo z bistro vodo,
navdahnjeno popotnico v samoti.

(by nagajivka, Firence 21. 01. 2010)

******
avtor: daljnovzhoden

Celično jedro
sredi sončne pripeke
poka po šivih.

***
avtor: vilinček

Svilena nežnost
in mehkoba baržuna
spojenih čutnic.

***
avtor: daljnovhoden

Osvit mehkobe
razsvetli dotik časa
v neskončni dan.

***
avtor: vilinček

Doživljati jo,
ker poješ in te poje.
Glas privlačnosti.

***

Pogled, ki mi daje …
(prosta poezija - rime)

Vse najboljše za te!

Lou Reed - Perfect Day
http://www.youtube.com/watch?v=pgviDNeXQ2w 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo;
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala poezija)

lastna fotografija

******
**
V svetlih očeh,
ki jih gledam pred sabo …
S tabo sem,
s tabo …
Pa saj vem, da to veš.

V svetlih očeh …
Le kaj se v njih skriva?
A živa je,
živa …
ko v njih sonca uzreš.

Pogled, ki mi daje,
da vso me zajame …
Zame so,
zame …
je ljubezen njih dar.

Pogled, ki mi daje…
se vame prelije,
ker sije mi,
sije …
v mojih jedrih tvoj žar.  

**

********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

avtor: daljnovzhoden

Skrivnost svetlobe,
pogled zajema nado.
Dar prelivanja.

**
avtro: vilinček

V sebi nosiš ključ,
ki odpira vsa vrata.
Ohrani skrivnost.

***
avtor: bin

V nežnih dlaneh,
ki po licu drsijo…
Tlijo še
tlijo…
Kot mogočen vulkan.

V nežnih dlaneh…
Se kot sonce zasmeje!
In greje me,
greje…
Skupaj greva v nov dan.

Dotik, ki mi daje
vse čare opoja…
Moja si,
moja…
Vse v ljubezni je prav.

Dotik ki mi daje,
ki dajam mu sebe,
da tebe bi,
tebe…
Znova tja popeljal.

**
avtor: vilinček

Lahni metulji
na blazinicah prstov.
Sončeve strune.

***
avtor: dragica

pavze casa
iz bube
zlati metulj

**
avtor: vilinček

Harmonija.
Razsvetli
se notranjost.

***

avtor: lea

Prikloni se bor.
Dotik iglastih prstov.
Idila zime.
***
Drobno sončece
žareče v zimskem dnevu.
Tople misli.

**
Večer

Oranžni trenutki …
v daljavi večnost …

Črne silhuete ptic v vrtincu iskrenja sedanjosti.
Luč dneva se noče umakniti, preden da zadnji pozdrav.

Naposled se nebo ogrne v črnino,
… vame se naseli nemir.

**
avtor: vilinček

Oživijo in
pozlatijo se barve.
V prelesti čustev.

Dveh src bisernica
(prosta poezija - rime)

Karunesh-The day begins/Rays of hope
http://www.youtube.com/watch?v=aXYZL2XJEnI 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na ob kateri je nastajala poezija)

(lastna fotografija)

Obrisala solze bom s tvojega lica,
vedrina z osvitom
naj čas obžari.
Ker nočem, da čutil bi žalost ob meni,
v iskrivem pogledu
so srečne oči.

S poljubi vzletela bom k tebi svetlica,
da željam prilijeva
njen večni sij.
Ko združno potečejo zlati prameni,
se z njimi izpolniva
v jutrišnje dni.

Razpira se v prošnji dveh src bisernica,
ko leže v nov dan
med sprijete dlani.
Toplo sva pokrila v globini se njeni,
kjer naju ljubezen
vse bolj biseri.

********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

***

avtor: vilinček

Obsijana sva
s svetinjicami nje.
Sonce soncu up.

**

avtor: daljnovzhoden

Kaplja na koži
pusti sled hrepenenja.
Up naj bo ti več…

**
avtor: vilinček

Ne le osvetje,
neizmerno vesolje.
Vidiš nevidno?

**

avtor: bin

Pojil se bom v biserih tvojih izvirov,
prislonil bom ustne
na belo telo,
poljubil metulje v drhteči globini
dehteče cvetlice
naj zanje cveto.

Spet najine bodo vse zarje večerov,
cvrčanje škržatov,
škrlatno nebo,
valov šepetanje, sprehod v mesečini,
košata črnika
in klopca pod njo.

Preplet valovanja dveh žgočih nemirov,
v sozvočju predaje
vse strune pojo.
Tja, v večnost se pišejo zlati spomini,
po licih pa
solzice sreče teko.

**

avtor: vilinček

Ne osvetljuješ
le sebe … tudi druge.
Kadar si sreča.

**

avtor: lea

Odsevi

Splet sončnih kril
ujetih v mehkobi oblakov.
Tekoča modrina neba
odseva v vodni kotanji.

Kamen

Sanja kamen sredi blata.
Z ostrino belih robov
dvignjenih visoko v nebo
hrepeneče stremi po mehkobi.
Novem stanju …
v želji, za vedno ostati kamen.

**
avtor: vilinček

Kar je v tebi se
preliva v življenje.
In spet se vrača.

**

avtor: daljnovzhoden 

Tolažbo najdeš
samo v siju duha.
Brezmejnost srca.

**
avtor: vilinček

Neguj in hrani
vire dobrih energij,
da jih ohraniš.

*
(Na strani Matevž)

Znotraj tebe je,
tam je tvoj topel dom.
Nosiš ga s seboj.

*
(Na strani Aleks)

Kuštrav dotik in
bleščice v srečnih očeh.
Osvetljena noč.

Bližje k tebi …
(prosta poezija-rime)

The Power Of Love - Frankie Goes To Hollywood
http://www.youtube.com/watch?v=LdnAbtIF3YM 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na ob kateri je nastajala poezija)

(lastna fotografija)

**
Še o njej mi šepetajo,
sapice iz tvojih usten …
Še je v meni tista pesem,
ki z metulji me osvaja …
pa čeprav že noč pokrila
te s čarobno je odejo.
A jo slišim …
slišim
v sebi,
ko te spečega milujem.

Kam s poljubi naj potujem?
Pridem bližje?
Bližje
k tebi …
Tih korak prestopi mejo
v čutnem šelestenju svila …
ki se pod vzdihljaji vdaja,
ko zaveješ ves peresen
in dišiš do mojih usten …
Še o njej ti šepetajo.

********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

**

avtor: daljnovzhoden

Brezmerno hrepenenje
izhrepeni dehtiv
nepotešenega sla.

**
avtor:  vilinček

Čutiš izpolnjenost,
ko zažariva skupaj?
Izpolnjujva se vsak dan.
**
Stvarnik življenja.
Združuje, razsvetljuje
in ga rojeva.

**
avtor: bin

Tam v globini še gorijo
s tihim žarom, kot vulkani…
Tam se noč ni poslovila
z jutrom lepša je postala,
ko na zlate kodre tvoje
sonce bisere poseje.
V zraku pesem,
pesem nežna …
ni še čisto izzvenela.

Vse sva dala, vse si vzela.
Dva metulja sva
breztežna
se spustila na odeje,
spet v nebo med zvezdne roje
se v objemu popeljala.
Nisva nežnosti izpila …
z novim žarom, kot vulkani,
naj v globini še gorijo.

***

avtor: bin

Klic

Odšla si.
Kot sonce zvečer za obzorje se skrije.
Ko ravno…
Ko zmoreš objeti z očmi vse barve svetlobe,
da več ne boli.

Odšla si.
Kot zlata jesen se v sivino prelije.
Neslišno
za listom se listek z drevesa poslavlja…
Po snegu diši.

Odšla si.
Kot davno odšle so mladostne vizije.
Nedolžne,
igrive cvetlice življenja zvenele so
v vencu skrbi.

Odšla si.
Kdaj vrneš se?
Z jutrom, pomladjo, med vnukov norčije?
In vame, kdaj znova,
ljubezen,
povrneš svoj
svet iluzij?
Odšla si!

***
avtor:  Vilinček

(za Ajro) 

Solze ljubezni,
osvetlijo naj tvoj svet.
znova zasiješ.

(Na strani Neikka-Neikka)

Ni črnila na
tvojih belih peresih.
čista notranjost.

***

avtor: vilinček

Zamigetale
so na deviških prsih.
Divna belina.

**
avtor: daljnovzhoden

Blagomilje se
preliva v vrč strasti.
Telo prepeva.

**
avtor: vilinček

Bisernica dveh
src ga vsakič pomladi.
Levitev spoznanj.

**

avtor: daljnovzhoden

Preprostnik stopa,
po poti razsvetljenja.
Luči gorijo.

avtor: vilinček

v notranjosti
sebe vidiš lepši svet.
Čudodelni gral.

**

Za naju …
(prosta poezija - rime)

glasbena podlaga: Bon Jovi - Thank You For Loving Me
http://www.youtube.com/watch?v=0JVUaHJcZp4 

(ne gre za priredbo in pesem ni pisana na melodijo
glasba je le kot podlaga na ob kateri je nastajala poezija)

lastna fotografija

Stojiva pred vrati …
pred tvojimi vrati …
prihodnost neznana,
ki v nov čas svetlikaš.
A v sebi poznana,
ker v svoji prabiti …
od nekdaj že bivaš
v nedrjih naju. 

Želiva si dati …
želiva se dati …
kjer v celosti njeni
se vežeš in stikaš.
V zlati kopreni
se spletajo niti …
s soncem obdane,
rojene iz naju.

Le kaj je za vrati …
za tvojimi vrati …
ko v svoji prelesti
želja se dotikaš?
Prisluhni povesti,
kjer sreči sta zliti …
v eno ljubezen,
ki poje za naju.

**

(lastna fotografija 31.12.09)

**

Lou Reed - Perfect Day
http://www.youtube.com/watch?v=QYEC4TZsy-Y 

Tako lep je svet,
 ko te čutim v sebi. 
Sonce te sije.

    ******

Naj 
  NAM VSEM
še enkrat zaželim
vsega tistega najlepšega
v življenje in veliko, veliko …

SREČE v 2010

***

Je leto pred koncem,
pa pesem zapojem.
Pobožam vas soncem,
ki v srcu je mojem.

Prav nič vas ne vprašam …
prihajam z željami.
V njih srečo prinašam …
Naj vedno bo z nami!

**********************

Posebno lepa poezija pesnikov in pesnic,  
ki je nastajala v sklopu tega bloga, pod temo komentarji:

** 

avtor: daljnovzhoden

Vedrost duha v vedru jutra.
Vedro pušča puščajoč svoje sledove.
Sledovi sledijo spominom.
Spomin na spominčico.
Modra spominčica blešči v modrini neba.
Modrovanje o modrosti v modrem jutru.

**
avtor: Vilinček

V meni je tvoja
in v tebi moja pesem.
Nebeška glasba.

***
Za Ajro in njeno okrevanje.

Naj bo zdravilec
tvoja lastna svetloba.
Vesolje tebe.

***

Svetle so oči,
ko te gledam prihodnost.
Moč verovanja. 

**
Dragocenosti,
ki jih nosiš v sebi …
Tako očarljiv.

**********

avtor: lea

3. 1. 2010

Smeh …
v lužah čofotajo otroci.

Oblaki so izžeti.

Beli kamni so razprli krila
in otresli poslednjo kapljico.
Preko neba je zdrsnilo sonce
in zažarelo v azurni jasnini.
Zrak je svetilka.

Ljubezen je ugledala metulje,
vtkala jih je v mavrico.

Sraka izvaja salto.

***