Ob tebi, ob tebi …
(prosta poezija - rime)
(nastajalo po odlomkih)
Pink Floyd “Shine On You Crazy Diamond”
http://www.youtube.com/watch?v=vyqgjCKm9nQ
(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo,
glasba je le kot podlaga na katero je nastajala poezija)
lastna fotografija
avtor: VILINČEK
Ob tebi,
ob tebi …
so zvezde svetlejše,
utrinjajo v meni se tvoje luči.
Že tam sva bila …
Le dotakni se sreče,
ko v meni zasiješ …
postajam nebo.
In vračam
in vračam …
ti žarke ljubezni.
kot sonce razvejam se v tvoje oči.
Na sinjem lazuru …
zdaj tvoje planjave,
preliva se duša
s telesa v telo.
***
avtor: BIN
Pojdiva,
pojdiva…
v večerne meglice.
Po skritih stezicah, širokih poteh.
Ni treba luči,
le v oči ti pogledam,
kam moram, kam hočem…
Tam piše lepo!
Žarijo,
žarijo,
kot jutranja zarja.
Kot roj meteorjev v poletnih nočeh.
V jutro prebujaš me
z vonjem ljubezni…
Pojdiva, pojdiva
spojena v nebo.
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi,
ob tebi …
še veter se smeje,
nalahno mi boža in kodra lase.
Na moji si koži,
z dlanmi pajčolana,
ki s čustvi in čuti
pokriva moj vzdih.
In vračam
in vračam …
ti nežnost miline,
ker sapice tvoje ne vežejo me.
Kot belo snežinko
loviš me med prstke …
topim se med njimi
in nočem več z njih.
***
avtor: BIN
Ostani,
Ostani!
V objemu vzdihljajev…
Za vselej ostani v križišču vetrov.
V zanosu bučijo
prešerne napeve,
ko prsti ti spletajo
kodre v nasmeh.
Topijo,
topijo…
Se beli kristali.
Topi se v milini ledeni okov…
Na tvojih bom rokah,
svoboden kot ptica,
zamahnil s perutmi,
pel… s srečo v očeh.
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi,
ob tebi …
Mar slišiš? Mar čutiš?
V višave se dvigam in vežem med strune.
Vsak zven pod rokami
ljubezni in tebe …
najlepši napevi
zdaj nama sledijo.
In vračam
in vračam …
se v večnost za naju.
Prihodnost se zlila med zlate je rune.
Čas pisal bo vanje,
ker našla sva sebe …
Med sončnimi loki,
vsi sni zaživijo.
***
avtor: BIN
V objemu…
V objemu
se harfa prebujaš.
V blagem sozvočju vseh strun ki drhtijo.
Ko tiho zapoješ,
o tem, kar občutiš,
kot balzam se zliješ
na vroče spomine.
Ne hiti.
Ne hiti!
Ostani še malo.
O večnosti pravljice naj govorijo.
Zapisane v runah
na platno omame
nikdar ne zbledijo.
Ljubezen ne mine!
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi,
ob tebi …
se češejo valčki,
med belimi puhki zaplešem s teboj.
Prisanjaš dišave
mi mehkih poljubov,
ko vejeva skupaj
čez polja vonjav.
In vračam,
in vračam …
ti rajske svetlice.
V naročju si mojem … Nikar se ne boj!
Vzletela sem s tabo,
če bol bi te vzela,
da skupaj odpreva
temino okov.
***
avtor: BIN
Drobijo,
drobijo,
se ječe okovi,
ko »sonce« zasiješ v temino samice.
V dišavah pomladi
lebdijo poljubi
pod belim pokrovom
še spečih planjav.
Vzbrstela…
Vzbrstela
so nova spoznanja.
Kot seme so padla na sveže gredice…
Že ženejo klice
za nove cvetove.
Bom v tvojem naročju
šopek bahav.
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi,
ob tebi …
strahovi bežijo,
četudi povedel bi v mračen me gozd.
Oprimem se roke,
ki varno me vodi …
Le tvojim korakom
sledim brez vprašanj.
In vračam
in vračam …
ti plavne božljaje,
sprijete dlani si zgradile so most.
Čarobnost odeva
me v svetle tančice,
ko vidim pred sabo
cvetočo prostran.
***
avtor: BIN
Bleščijo,
bleščijo
se kapljice rose,
v jutranjem soncu na tvoji svežini.
Dehtijo cvetovi
podlesnih vrtičkov,
s tajinstvenim vonjem
prvinskih hotenj.
Prihajam,
prihajaš,
v dolino življenja.
Premrzli snežinki z ognjem v globini.
Dva drobcena puhka
vetrovi podijo…
Roka v ročici
za ceno življenj.
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi,
ob tebi …
se nežijo ognji.
Oplajava z njimi se v zarjah želja …
V kaminu si grejeva
sanje zlateče,
v objemu svobode
zadiham s teboj.
In vračam
in vračam …
ti zrak, ki ga daješ.
Svetlobo zanetim, da v noč plapola.
Pod tvojo odeje,
se tiho prikradem …
Morda me ne vidiš,
a tam sem nocoj.
***
avtor: BIN
Objemam,
objemam
v vročičnih prividih,
vso srečo, vso blaženost skupnega bitja…
Poprosil neskončne bom
sile vesolja,
naj traja, ne jenja
ta noč pod odejo.
S toplino,
s toplino
prihajaš mi v sanje.
Vzajemno se grejeva vse tja do zlitja…
S telesom, željami,
se v eno topiva,
na nebu se
zvezdice nove prižgejo.
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi,
ob tebi …
kdaj solzica kane.
Sij večnih fontan je predramil izvir.
Vsa vzhičena vzamem
si ustnice tvoje,
da nase položim
si jagodni slad.
In vračam
in vračam …
ti sladke darove.
Na vreli sem jedrih le tvoj eliksir.
Povzdignjena skupaj,
prihajaš … prihajam …
v čas, ki te gledam
in v novo pomlad.
***
avtor: BIN
Sprejemam,
Sprejemam
Vse tvoje izvire.
Mehčaš me z nasmehom, s solzami topiš.
Kot glina sem v rokah
za skledo ljubezni…
Pregneti, udelaj me
v gladko testo.
Popustil,
popustil
bom v tvojem objemu.
Še kamen, če hočeš, s poljubom zdrobiš.
V kelih me zgneti
na prsih me speci…
In vzamem te vase
kot čisto zlato.
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi,
ob tebi …
kipijo hotenja,
ker v sebi začutim vrtincev nebroj.
Vsesajo me vase,
ko vežeš me z žejo
in segaš v zajetja
s koreni prvin.
Vračam
in vračam …
ti draži kipeče,
v rastočih spiralah zaplešem s teboj.
Presilna so čustva,
ne znam ga krotiti …
utrip, ki dviguje
moj klic do višin.
***
avtor: BIN
Zapleši,
zapleši…
Na mavričnem loku,
tvoj ples mi pričara globine neba.
Poklekam brez boja,
pod mečem opoja
vsak klic je udarec…
še več jih želim.
Zajemam,
zajemam…
V globinah prelestnih.
V vrtincu ljubezni je kelih za dva.
S kipečim napitkom
te vodim k užitkom…
Glej, ves se ti dajem
in vso te dobim.
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi.
ob tebi …
nebesa odkrivam,
ko nežnost in strast skupaj stečeta v kri.
V spokoju le tvojem
premočno doživljam,
kot bog me ustvarjaš …
moj čisti si dej.
In vračam
in vračam …
ti male skrivnosti,
spontanim korakom prepuščam poti.
V razsežnosti njene,
še neraziskane,
v prelesti predaje …
ne iščeva mej.
***
avtor: BIN
Pojdiva,
pojdiva…
Po poti v neznano.
V skrivnosti telesa, skrivnosti srca.
Po mehkih livadah,
robatih grebenih…
bosonoga ljubimca
notranjih svetov.
Ustvarjam,
ustvarjaš…
Vse tiste trenutke…
V iskanju zapojeva spev do neba.
V tolmunih strasti
si umijeva duši,
telesi razneži
blag vetrič z vrhov.
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi
ob tebi …
se ustne plodijo.
Na njih se prižiga polteni sijaj.
Oživljaš globine,
ki v meni so spale,
ko nudiš mi čašo
medenih obljub.
In vračam
in vračam …
se žejnimi brsti,
da z njimi izpijem tvoj vroči vzdihljaj.
So mar sramežljive?
Ne! Zate rdijo,
ker dale bi sebe
za en sam poljub.
***
avtor: BIN
Budijo,
budijo…
Se vroči sokovi.
Kot vetrič pomladni zaveješ prek polj.
Pojil bom brstičje
s kapljami mane
postlal jim bom s puhom
postéljo opoja.
Cvetite,
cvetite…
Cvetovi pomladi.
Dehtite kot sreča, ljubezen, … in bolj!
Metulje bom spustil
na vaše krasote
v brazdo jih sprejmite
nežno, brez boja.
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi,
ob tebi …
oživljajo slike.
Tvoj čopič je sonce - ljubezen slikar.
Ko z mehkimi gibi
jih name nanašaš,
z bogato paleto
življenjskih sokov.
In vračam
in vračam …
ti tone čutljive.
Pastele polagam na najin oltar.
Spet živo obarvam
ti svet pred nogami …
Tja bosa prihajam,
ker slišim tvoj zov.
***
avtor: BIN
Drhtijo…
Drhtijo
mi stene telesa.
V frekvencah ljubezni iz tvojih godal.
Zvenim z melodijo
neskončne miline
pod tvojimi prsti
do zadnjega diha.
Utapljam,
utapljam
se v ritmih opojnih.
Po mavrici pleševa bosih stopal.
Dva bela oblačka
v sinjini poldneva…
Kaj mar je oblakom
kam veter zapiha?
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi,
ob tebi…
osvajam vrhove.
Povzdigneš gejzir me do svojih višav.
Pomlaja se v naju
studenec dvojine,
okronan z biseri
njenih slapov.
In vračam
in vračam …
ti čari dehtive,
prežeta z vonjavami tvojih oktav.
Doživljam omamo
od vzhita vzdrhtela,
kot nifa rojevam
se s tvojih valov.
***
avtor: BIN
Hrumijo,
hrumijo
valovi besneči.
Iz pene se dvigaš v moj svet Afrodita.
Božanska podoba
v večernem škrlatu…
Veš, zate bi kradel
še ogenj bogov.
Gorijo,
gorijo
globoko v drobovju…
Svetlijo kot sonce, ko zjutraj zasvita.
V gejzirjih bleščijo
se tvoje svetlice,
v vseh mavričnih tonih
nebesnih mostov.
***
avtor: VILINČEK
Ob tebi,
ob tebi …
sem kakor boginja.
Varuješ me budno in čuvaš ko spim.
Kot angel navdahneš
me s svojo lepoto,
s peresno mehkobo
dotikaš se lic.
In vračam
in vračam …
ti rajske zlatice.
Na tvoje jih veke v to noč razpršim.
Pod zglavnik ti dam
še svitinjice male,
da jutri sijal bi
iz tvojih bleščic.
***
avtor: BIN
Naj ljubim,
naj ljubim te
kakor boginjo.
Brez žgočih vulkanov mesenih hotenj.
Kot Zevs si te vzamem
s pravico despota,
v brezčasje Olimpa
rodiva nov mit.
Naj ljubim,
naj ljubim te
vročo in krhko.
V objem bolečine in strah hrepenenj.
Z dolžnostjo metulja,
ki seda na rožo…
Dve goli telesi
le ena je bit.
***
